Leta 2006 pozitivni naravni prirast prebivalstva

Foto: Žurnal24 zastava slovenska
Lani prvič po letu 1996 pozitiven naravni prirast prebivalstva
Oglej si celoten članek

Po podatkih državnega statističnega urada se je prebivalstvo Slovenije v letu 2006 samo na račun naravnega prirasta prvič po letu 1996 povečalo in ugotovljen je bil pozitivni naravni prirast. Tako se je lani prebivalstvo povečalo za 752 ljudi oziroma 0,4 prebivalca na 1000 prebivalcev – rodilo se je 18.932 ljudi, umrlo pa jih je 18.180.

Pred 30 leti se je rodilo več kot 30.000 otrok

Po podatkih statističnega urada se je pred tridesetimi leti v Sloveniji rodilo več kot 30.000 otrok, to število pa se je nato okoli leta 2000 skoraj prepolovilo. Minimum je bil leta 2003, ko se je v Sloveniji rodilo 17.321 živorojenih otrok. V obdobju od leta 1976 je bil naravni prirast prvič negativen leta 1993, od leta 1997 pa do 2006 pa je bil vseskozi negativen. Glede na podatke za leto 2005 za EU je bila celotna stopnja rodnosti najnižja v državah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, in sicer se giblje med 1,25 in 1,35, medtem ko je ta v starih članicah unije med 1,7 in 1,9. Stopnja je bila leta 2005 najvišja v Franciji (1,94), najnižja pa na Poljskem (1,24).

Nižjo rodnost nadomešča priseljevanje iz tujine

Kljub vse hitrejšemu staranju prebivalstva v Sloveniji so lani statistiki prvič po letu 1996 ugotovili naravni prirast prebivalstva.

 
Nižja rodnost se v Sloveniji sicer izravnava s priseljevanjem iz tujine; od leta 1993, z izjemo leta 1998, se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev, kot se jih je odselilo, tako da je ugotovljena konstantna rast prebivalstva. V zadnjem letu se je tako v Slovenijo priselilo dobrih 20.000 prebivalcev oziroma za tretjino več kot leto prej, odselilo pa se jih je 13.700 ali 16 odstotkov več. Najintenzivnejši selitveni tokovi državljanov Slovenije so bili z Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško.

Večji obseg tudi notranjih selitev

Lani se je podobno kot zadnjih nekaj let povečal tudi obseg notranjih selitev v Sloveniji. 68,7 odstotka vseh notranjih selitev so bile selitve v drugo občino, ostalo pa selitev v drug kraj v isti občini. Največ ljudi se je preselilo v občine Dol pri Ljubljani, Kungota in Grosuplje, najmanj pa v Črno na Koroškem, Kuzmo in Velenje.
Iz tujine se je največ ljudi priselilo v občini Divača in Sežana, najmanj pa v občine na območju Slovenskih goric. Večina, 85,3 odstotka priseljenih (med katerimi je 80 odstotkov moških), prihaja iz držav bivše Jugoslavije, od teh jih je bilo lani 43,1 odstotka iz BiH.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.