(Ne)napredovanje. Vlada že skoraj eno leto odloča o tem, ali bi vodji tožilstva v Kranju Ireni Kuzma dovolilo, da postane vrhovna državna tožilka in se tako zaposli na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT). Kuzmova, trenutno višja državna tožilka, se je namreč že konec julija lani prijavila na razpis za dve prosti delovni mesti vrhovnih tožilcev pri VDT.

Primerna za prvo mesto

Dobre štiri mesece za tem, sredi novembra, je uspešno prestala preizkušnjo pred Državnotožilskim svetom (DTS), pristojnim za izbiro prijavljenih kandidatov za tožilska delovna mesta. "Na podlagi moje prijave sem bila skupaj z drugimi kandidati povabljena na razgovor," pojasnjuje Kuzmova. Kot eno od najustreznejših kandidatk za delo na VDT pa jo je ocenil celo glavni šef tožilstva Zvonko Fišer, ki mora v takšnih primerih tudi sam podati mnenje o kandidatih. "Kandidatko Ireno Kuzma je na koncu DTS ocenil kot primerno. Kar pomeni, da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, ki jih določa zakon, ter jo razvrstil na prvo mesto na eno od dveh razpisanih prostih mest vrhovnih državnih tožilcev," dodajajo na DTS.

Minister oddal na vlado

Kmalu zatem, sredi decembra, pa je DTS Vinku Gorenaku, tedanjemu ministru za notranje zadeve, v tistem času pristojnem tudi za državno tožilstvo, še uradno predlagal, naj vlada Kuzmovo imenuje za vrhovno tožilko. S tem pa se je postopek končal zgolj za DTS, za Kuzmovo pa še zdaleč ne. Od tedaj do tega trenutka namreč vlada o njenem imenovanju sploh še ni razpravljala.

Na vladi se je ustavilo

Predlog za njeno imenovanje je na vlado prišel konec aprila. Prinesel ga je namreč šele sedanji minister za pravosodje Senko Pličanič, ki je od Gorenaka ob menjavi vlade marca spet prevzel pristojnost nad tožilstvom. "Postopek je v vladni proceduri. Čas trajanja postopka imenovanja državnega tožilca se razlikuje od primera do primera," pa na ministrstvu za pravosodje na kratko pojasnjujejo razlog, zakaj Kuzmova še zdaj ni vrhovna tožilka. Iz vrst blizu prejšnji vladi Janeza Janše smo izvedeli, da naj bi o Kuzmovi dvomili zlasti zaradi domnevno spornih "vključevanj njenih daljnih sorodnikov v vojne aktivnosti med drugo svetovno vojno". Zato naj bi tudi z njenim imenovanjem tako dolgo oklevali, da so naposled morali prepustiti oblast vladi Alenke Bratušek. Kot smo izvedeli neuradno, pa naj bi prav ta zdaj napredovanje Kuzmove iz višje v vrhovno tožilko tudi zavestno začasno zaustavila, neuradno celo v upanju, da bi se na ta nekončani postopek sčasoma pozabilo.

Razlog za to naj bi bil v tem, da tožilstvo v Kranju že dlje vodi postopke proti političnim sodelavcem Bratuškove v kranjskem mestnem svetu, v katerem je bila premierka dolgo svetnica. Z ministrstva za pravosodje na drugi strani nismo dobili odgovora, zakaj se s postopkom zavlačuje. Niso nam znali pojasniti niti, kdaj predvidoma bi imenovanje Kuzmove lahko uvrstili na dnevni red sej vlade.

Starejši tožilci poudarjajo, da v zadnjih 20 letih še noben postopek imenovanja tožilca ni potekal tako dolgo. V društvu tožilcev pa se o tem kljub naši prošnji niso izrekli.