- Nakazilo dodatka za dolgotrajno oskrbo je možno samo na transakcijski račun
- Izjeme ni niti za nepokretne osebe
- Kakšne možnosti imajo nepokretni, da odprejo bančni račun
Bralka nam je predstavila primer nepokretne starejše ženske, ki je dobila pravico do dodatka za dolgotrajno oskrbo, a do denarja ni mogla priti – zato, ker ni imela transakcijskega računa, tega pa zaradi zdravstvenega stanja ni mogla urediti.
Bančni uslužbenci na dom ne hodijo, zato se je postopek zapletel, na koncu pa naj bi ji pomagala znanka, zaposlena na banki. Preverili smo, kakšne možnosti imajo starejši, ki nimajo transakcijskega računa.
Brez transakcijskega računa ni izplačila
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) potrjujejo, da zakon o dolgotrajni oskrbi kot obvezni del osebnega načrta izrecno zahteva podatek o TRR. Zakon ne predvideva nobene alternative – ne gotovine ne poštne nakaznice. Zavedajo se, da se lahko zahteva po transakcijskem računu za nekatere osebe v stiski zdi toga, a svojo odločitev utemeljujejo s tem, da zgolj takšna ureditev zagotavlja sledljivost in transparentnost, "saj je vsaka transakcija jasno evidentirana in preverljiva".
Na ta način je zagotovljeno, da denarni prejemek prejme upravičena oseba, obenem pa se zmanjšuje tveganje zlorab oziroma nepooblaščenega prevzema sredstev, ki je pri gotovinskih izplačilih ali poštnih nakaznicah bistveno večje, pojasnjujejo.
Poleg tega so po njihovih besedah nakazila na transakcijske račune administrativno bistveno bolj učinkovita, hitrejša in varnejša. Izplačila prek elektronskih bančnih sistemov pa so tudi za državo cenejša in organizacijsko manj zahtevna kot pošiljanje individualnih poštnih nakaznic, bančni izpisek pa predstavlja nedvoumno dokazilo o izvršenem plačilu tako za državo kot za prejemnika.
"Pri gotovinskih izplačilih ali poštnih nakaznicah je tveganje zlorab bistveno večje," poudarjajo. Podoben pristop velja tudi širše: tudi Finančna uprava dohodnine ne izplačuje več drugače kot na TRR.
Pravila so stroga, praksa pa neenotna
Težava pa nastane pri ljudeh, ki računa nimajo in ga ne morejo enostavno odpreti. Za nakazilo pokojnine je na primer TRR obvezen šele od leta 2020 (več v nadaljevanju). Ministrstvo za solidarno prihodnost ob tem pravi, da "ne gre za množičen pojav, ki bi bil sistematično ali statistično obdelan, temveč za posamične, a izjemno zahtevne življenjske situacije".
Pravni sistem namreč izhaja iz predpostavke, da ima vsak posameznik dostop do bančnih storitev. A realnost, zlasti pri starejših in nepokretnih, je drugačna.
Vendar pa zakonodaja dopušča tudi alternativne oblike identifikacije, če banka presodi, da so tveganja ustrezno obvladana. "Nekatere banke v Sloveniji omogočajo identifikacijo na daljavo, praviloma prek videoidentifikacije ali z uporabo kvalificiranih elektronskih sredstev," pravijo na ZBS. Dodajajo, da je takšno odprtje računa v praksi mogoče "pri posameznih bankah", vendar "pod pogoji, ki običajno zahtevajo ustrezno digitalno opremo, osnovno raven digitalne pismenosti ter pogosto dodatne varnostne korake ali že obstoječe bančno razmerje". Prav zato ta pot ni primerna za vse nepokretne ali starejše osebe.
Spomnijo, da je račun mogoče odpreti tudi prek pooblaščenca, če ima ta veljavno notarsko overjeno pooblastilo. Pa ga je mogoče izdati na domu? "Da, če notar presodi, da je oseba poslovno sposobna." A dodajajo, da so tovrstni postopki odvisni od notranjih pravil bank in ne predstavljajo splošne prakse. V primerih, ko oseba podpisa ne zmore, se uporabijo posebni pravni postopki, ki praviloma zahtevajo dodatne presoje in čas.
Transakcijski račun lahko v imenu osebe, ki sama ne more veljavno nastopati ali fizično obiskati banke, odpre tudi njen zakoniti zastopnik, denimo starši pri mladoletnih osebah ali skrbnik pri odraslih osebah z omejeno poslovno sposobnostjo. A enotnega bančnega protokola za takšne primere ni, poudarjajo na ZBS: "Vse banke delujejo v istem zakonskem okviru, vendar z različnimi notranjimi pravili, ocenami tveganj in poslovnimi politikami."
OTP: Odprtje računa je možno na več načinov
V OTP banki denimo strankam omogočajo odprtje računa prek različnih poti. Fizično lahko račun odprejo v poslovalnicah banke ali pošte, osebno ali na podlagi notarsko overjenega pooblastila (na primer v primeru nepokretne osebe).
Poleg tega omogočajo dostop do bančnih storitev tudi zunaj klasične mreže poslovalnic, pri čemer ima ključno vlogo njihovo sodelovanje s Pošto Slovenije. "Stranke lahko račun odprejo tudi digitalno s pomočjo elektronske identifikacije ali na podlagi sklepa sodišča s strani skrbnika v primeru postavljene osebe pod skrbništvom," dodajajo.
Porasta primerov strank, ki bi imele izzive z odprtjem računa zaradi dolgotrajne oskrbe, ne zaznavajo.
Ministrstvo ne odstopa od pravil, TRR je nujen
Država rešitev vidi zgolj v odpravi ovire – torej v odprtju računa. "Če posamezna banka ne omogoča odprtja transakcijskega računa na domu, to še ne pomeni, da takšne storitve ne nudi nobena banka. Družinam zato svetujemo, da se obrnejo še na druge banke in preverijo razpoložljive možnosti," predlagajo na MSP.
Če je upravičenec nepokreten in ne more osebno obiskati bančne poslovalnice, banka, pri kateri želi odpreti račun, pa storitve na domu ne omogoča, lahko upravičenec pooblasti tretjo osebo, da v njegovem imenu in za njegov račun pri banki odpre transakcijski račun.
"Rešitev v takšnih primerih ni v iskanju izjem pri načinu izplačila denarnega prejemka, saj zakon alternativnih načinov ne predvideva, temveč v odpravi ovire pri odprtju transakcijskega računa."
Ministrstvo za solidarno prihodnost
"Upravičenec za odprtje in upravljanje računa pooblasti osebo, ki ji zaupa, najpogosteje družinskega člana. Ker gre za pomembno pravno dejanje, banke praviloma zahtevajo overjen podpis na pooblastilu. Nepokreten upravičenec lahko overitev podpisa uredi na upravni enoti ali pri notarju, pri čemer številni notarji svoje storitve opravljajo tudi na domu," poudarjajo na ministrstvu.
Dolgotrajno oskrbo je mogoče koristiti tudi drugače
Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da zakon omogoča koriščenja dolgotrajne oskrbe tudi v drugih oblikah, ne zgolj v obliki denarnega prejemka – na primer kot celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji, dnevno dolgotrajno oskrbo, dolgotrajno oskrbo na domu, kombinacijo dnevne oskrbe in oskrbe na domu, ali v obliki oskrbovalca družinskega člana, naštejejo. "Potencialni uporabnik se tako lahko odloči za tisto obliko dolgotrajne oskrbe, ki mu v danih okoliščinah najbolj ustreza in je zanj v praksi tudi najlažje izvedljiva," dodajajo.
Če se upravičenec odloči za denarni prejemek, pa mora predhodno skleniti osebni načrt za koriščenje pravice, pri čemer je obvezen tudi podatek o transakcijskem računu upravičenca.
"Čeprav lahko v posameznih primerih pride do situacij, ko upravičenec pravico ima, vendar se pri njenem uveljavljanju sooča s praktičnimi ovirami, rešitev ni v uvajanju izjem pri načinu izplačila denarnega prejemka, saj zakon takšnih izjem ne predvideva," verjamejo na MSP.
Reševanje takšnih primerov je zato usmerjeno v premagovanje ovir pri odprtju transakcijskega računa, se pa zavedajo, da to v praksi lahko pomeni dodaten napor, čas in tudi stroške tako za upravičenca kot za njegove svojce.
CSD: Informiramo, ne izplačujemo
Centri za socialno delo imajo pri tem omejeno vlogo. Vstopne točke vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do pravic iz dolgotrajne oskrbe, ne izvajajo pa izplačil, pojasnjuje Andreja Rihter, direktorica CSD Osrednja Slovenija - vzhod.
Postopki, kot so overitve pooblastil, postavitev skrbnika ali urejanje poslovne sposobnosti, poleg tega niso urejeni v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ampak v drugih predpisih.
Uporabnikom lahko tako centri za socialno delo nudijo osnovne informacije, kam se lahko obrnejo, če želijo urediti tovrstna pooblastila, nimajo pa formalne vloge v sodelovanju z bankami ali notarji, pojasnjuje sogovornica.
"Vprašanje bolj fleksibilnih načinov izplačil je vprašanje sistemske ureditve, ki presega pristojnosti Vstopnih točk in sodi v pristojnost zakonodajalca. Centri za socialno delo si vedno prizadevamo, da so naše storitve blizu ljudem, zato pristojna ministrstva redno seznanjamo z našimi predlogi, kako izboljšati dostopnost javnih storitev ranljivim skupinam," sklene Andreja Rihter.
Pokojnine še po pošti – a vse redkeje
Primer dodatka za dolgotrajno oskrbo še posebej izstopa, ker številni starejši še vedno prejemajo pokojnino po pošti. A tudi to z leti postaja vse večja izjema, ugotavljajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
V decembru 2008 je bilo izvedenih 56.777 gotovinskih izplačil, sedem let pozneje več kot polovico manj, 27.599, marca letos pa le še 5.900, oziroma 0,83 % vseh nakazil.
Po njihovem opažanju pa pri gotovinskih izplačilih niti ne prevladujejo najstarejši in nepokretni prejemniki, temveč uživalci z ruralnih območij.
Za zaščito in pomoč nepokretnim ima namreč zavod od leta 2020 dalje s Pošto Slovenije dogovorjen poseben postopek pridobitve ustreznih pooblastil v primerih gotovinskega izplačila osebam na domačem naslovu, pojasnjujejo. "Dogovor je namenjen zaščiti delavcev Pošte Slovenije in uživalcev, ko bi morali pismonoše vstopati v domove nepokretnih uživalcev. V smeri preprečevanja neupravičenih izplačil zaradi smrti uživalcev Pošta Slovenije pri vročanju gotovinskih pokojninskih nakaznic v tovrstnih primerih izvaja prilagojene, vnaprej dogovorjene postopke, in sicer je izplačilo pooblaščeni osebi mogoče le na podlagi posebnega obrazca – enkratno pooblastilo za izplačilo pokojninske nakaznice v roke pooblaščeni osebi," razložijo na ZPIZ.
Da so prevaranti vsekakor iznajdljivi, kaže tudi nedavni primer sina, ki je osem let skrival, da je njegova mati že umrla in ves ta čas dvigoval njeno pokojnino ter invalidski dodatek. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) naj bi opetnajstil za 92.760 evrov.
Visoki stroški gotovinskih izplačil
Trend je tako jasen, država že dolgo prehaja na bančna izplačila. Eden od razlogov je tudi strošek za gotovinska izplačila, ki je bistveno višji od stroška za bančna izplačila. Čeprav gotovinska izplačila predstavljajo majhen delež vseh posamičnih nakazil, je bil lani strošek zanje kar 2,1-krat višji od stroška za bančna izplačila, pojasnjujejo na ZPIZ.
"Zavod ves čas sledi cilju zniževanja stroškov poslovanja, kar se pozitivno odraža tudi po podatkih o zniževanju števila gotovinskih nakazil. Vrsto let smo na razne načine vabili uživalce, da preidejo z izplačili v bančno okolje," pravijo.
Pomembna prelomnica je bila leta 2020, ko so za nove upokojence uvedli obvezno izplačevanje na TRR.
Bolniki!
Zanimivo. Obvezen TRR, torej država skrbi za zaslužke bank.....
prokleti golobisti in levaki samo ubogi narod znajo jebati