Pobudniki referenduma o Zakonu o vodah so zbrali več kot 9000 glasov podpore referendumu. Iniciativa Vode ne damo je danes podpise oddala v državni zbor, so povedali na tiskovni konferenci pred poslopjem parlamenta v Ljubljani.
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki več nevladnih organizacij v okviru kampanje Za pitno vodo ponovno opozorili, da gospodarski interesi ne bi smeli prevladati nad skrbjo za zdravje. Izpostavili so vidik, da za predvidene spremembe ni bilo dovoljšne javne razprave in da so le-te škodljive za okolje in zdravje. Do zdaj je bilo zbranih prek 50 000 podpisov podpore pod peticijo in prek 9000 pod zahtevo za referendum o zakonu o vodi.
Prav tako pa je svojo pobudo za referendum danes v državni zbor predalo tudi gibanje Zdrava družba s 33.670 podpisi, ki so jih zbrali od 30. marca, ko je bila novela sprejeta. Pri predaji so izpostavili "neverjeten odziv ljudstva, navkljub zaprtju države in praznikom, kar je nedvomno oteževalo zbiranje podpisov".
Državni svetniki danes odločajo o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o vodah. Predlaga ga interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se pridružuje oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. V svoji obrazložitvi predloga odložilnega veta so navedli, da lahko s tem pride do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi ter da bi tovrstni posegi lahko bili v nasprotju ustavnimi pravicami in evropsko Vodno direktivo.
Kje je srž polemik
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki več nevladnih organizacij v okviru kampanje Za pitno vodo ponovno opozorili na vsebinske in postopkovne pomanjkljivosti predloga. Poudarili so, da gospodarski interesi ne bi smeli prevladati nad skrbjo za zdravje in izpostavili vidik, da za predvidene spremembe ni bilo dovoljšne javne razprave ter da so le-te škodljive za okolje in zdravje.
Zakon o vodah določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, so v predlogu za veto spomnili v interesni skupini.
Po mnenju pobudnikov referenduma in dela strokovne javnosti se s tem odpirajo vrata množični gradnji objektov v javni rabi, ki bi jih bilo po novem mogoče graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak, se ne strinja s takšnimi vidiki. Minister trdi, da bo možna gradnja objektov, ki so v javnem interesu in da bodo namenili več sredstev za urejanje vodotokov in s tem zagotovili tudi večjo poplavno varnost. Na oskrbo s pitno vodo po njegovem mnenju te spremembe ne bodo imele negativnega vpliva.
Minister Vizjak je danes v državnem svetu pojasnil, to je bila spregledana določba, s katerim drastično povečujejo sredstvo za upravljanje voda. Možnost je zdaj razširjena tudi na sklad za vode. ''Predlog odložilnega veta temelji na dveh trhlih temeljih, ki nista točna,'' je še dodal.
Prvič, dikcija, da novela razširja možnost posegov na priobalna zemljišča, po njegovih besedah ni resnična. Doslej je možno graditi tudi zasebne objekte ob določenih pogojih, s tem predlogom pa to ne bo več omogočeno. Vlada ne more več omogočati širjenja priobalnega pasu. Zdaj novela govori le o objektih javne rabe. Drugič, Vizjak pojasnjuje, da ne drži, da bo poseg na priobalnem zemljišču mogoč zgolj na podlagi vodnega soglasja, neupoštevajoč prostorske podlage. Brez slednjega gradbeno dovoljenje ne more biti izdano.
Če bo državni svet veto podprl, bodo o noveli ponovno odločali poslanci. Za sprejetje spremembe bo potrebnih 46 glasov. 30. marca je na glasovanju v državnem zboru novelo podprlo 44 poslancev.