Od 1. septembra dalje je na območju Evropske unije prepovedano izdelovati ali uvažati sesalnike močnejše od 900 W, gre za uveljavitev evropskih pravil iz uredbe, ki je že leta 2014 omejila moč sesalnikov na 1.600 W.

Sesalniki za prah pa morajo imeti, tako evropska direktiva, na škatlah zapisan tudi energijski razred ter razred učinkovitosti čiščenja, v katerega naprava sodi.

Kaj to pomeni na potrošnike?

V Bruslju so uredbo predstavili že leta 2013, saj se je - kot so navedli - izkazalo, da imajo potrošniki premalo informaciji o povezavi med močjo in učinkovitostjo čiščenja sesalnikov. Večina jih za merilo pri učinkovitosti gleda prav moč.

"V zadnjih nekaj desetletjih so trg preplavile poceni in močne, a neučinkovite naprave, ki se jih uvaža predvsem s Kitajske. Posledica tega je, da se je potrošnja energije, ki jo porabijo sesalci, več kot podvojila," so ob sprejemanju navedli pri Evropski komisiji. Podobno je že večkrat izpostavila tudi slovenska zveza potrošnikov: "Višja moč sama po sebi ne pomeni tudi boljšega čiščenja. Priključna moč pove le, koliko energije sesalnik porabi v časovni enoti. To potrjujejo tudi primerjalni testi, ki jih izvajamo potrošniške organizacije."

Prav nasproto so zdaj pri Boschu pozdravili uvedbo energijske nalepke in povedali, da novosti pomenijo prihranek energije. "Ključni dejavnik pri sesalniku ni le razred energijske učinkovitosti, ampak predvsem razred čiščenja, označen v spodnjem delu nalepke. Prikazan je posebej za preproge in trda tla. Raven hrupa in razred razred emisije prahu – ki prikaže, kako čist je izhodni zrak – sta tudi pomembna dejavnika, ki ju je treba upoštevati pri izbiri sesalnika," so zapisali na svoji spletni strani. Pri Gorenju, ki sicer nima lastne proizvodnje, pa so nam pred tremi leti ob začetku uvajanja sprememb povedali, da so "z direktivo, ki velja za vse ponudnike sesalnikov na območju Evropske unije, že od vsega začetka seznanjeni in so se nanjo tudi ustrezno prilagodili".