Omerza je za zurnal24.si povedal, da je oddal vlogo za vpogled v mikrofile Arhiva Republike Slovenije, in sicer za informacije Uprave za analitiko med leti 1979 in 1980. Gre za podatke za čas bombnega napada v Velikovcu in sojenja atentatorju med letoma 1979 in 1980.
Po besedah publicista mu na vložišču niso znali povedati, kako se bo vloga reševala, zato je hotel priti v stik z direktorjem arhiva Draganom Matićem, a ga ni mogel priklicati.
"Očitno so spet neki zapleti, saj slišim, da arhiv proučuje zadevo," je dejal Omerza in se spraševal, zakaj bi bilo treba zadevo proučevat, če zakon omogoča vpogled v arhive.
"Na sodišče verjetno ne bom šel, ker se mi ne da prepirat. Škoda izgubljat leta in denar na sojenjih. Bom pa izvajal medijski in drugačen, političen pritisk na to. Ker je zakon, ustava in referendum na moji strani," je Omerza odgovoril na vprašanje, kakšni bodo njegovi naslednji koraki, če mu ne bodo dovolili vpogleda v arhive.
Omerza sicer meni, da so v omenjenih arhivih očitno podatki, ki so nesprejemljivi za nekatere ljudi. Predsednik Danilo Türk pa takrat po njegovem mnenju ni bil na funkciji, da bi bil lahko vpleten v atentat.
Na vprašanje, ali bi objavil kakšno ime, ki bi bilo sporno, je dejal, da se bo on sam odločil, kaj je nacionalni interes, ne pa Sova.
"Gradil sem to državo in vem, kaj je nacionalni interes. Skrivanje ne-del tajne politične policije ni nacionalni interes," je še dejal.
Arhiv RS: Proučujemo razmere po referendumu
"Arhiv RS skupaj s pristojnimi strokovnimi službami preučuje nastale razmere
po referendumu. O nadaljnjih odločitvah bo obvestil medije in javnost prek
spletnih strani," je na vprašanje, ali bodo Omerzi dovolili dostop do arhivov, za zurnal24.si zapisal direktor Arhiva RS Dragan Matič.
Z novelo želeli omejiti dostop
Vlada in državni zbor sta novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sicer sprejela po tem, ko je Omerza prvič zahteval vpogled v gradivo nekdanje Službe državne varnosti.
Predvidevala je, da bi določeno arhivsko gradivo, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990 in ki vsebuje podatke s področij obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti države, začasno postalo nedostopno. Predlagana novela je bila na nedeljskem referendumu zavrnjena, zato še vedno velja stari zakon, po katerem je omenjeno gradivo prosto dostopno.
Na ministrstvu za kulturo so sicer na vprašanje o tem, ali bo publicist Omerza sedaj imel dostop do želenih gradiv, pred dnevi za STA pojasnili le, da po referendumski zavrnitvi novele ostaja v veljavi zakonodaja, ki je pred tem urejala dostopnost do arhivskih gradiv.