Razpravljavci na današnjem posvetu pri predsedniku republike o vlogi Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so soglašali le v tem, da potrebujemo RTVS in da ta potrebuje spremembe. Njihove ocene kakovosti RTVS pa so bile zelo različne, v večini primerov nasprotujoče. Slišati je bilo tudi opazke, da so govorili drug mimo drugega, ne da bi se slišali.
"RTVS svojega dela ne opravlja kakovostno"
Posebej kritičen je bil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki meni, da RTVS svojega dela ne opravlja kakovostno, niti poslovno niti programsko. Po njegovih besedah je RTVS "politično pristranski medij, ki bi zahteval določene reorganizacijske spremembe, tako da bi lahko v polni meri sledil javnemu interesu, in to v tisti meri, ki bi dajala občutek, da naslavlja vse državljane na način politične nepristranskosti ter strokovne in vsebinske širine in poštenosti".
Podobno oceno so podali tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Mitja Štular ter Miro Petek iz SDS in Borut Korun iz SLS. Po Štularjevem mnenju je najbolj šibka točka informativni program, ki je "neprofesionalen, ideološko pristranski in politično aktivistični". Dejal je, da RTVS potrebuje samorefleksijo, pri čemer "je iluzorno pričakovati, da se bo takšen sistem samoreguliral". Tudi po oceni sociologa Mateja Makaroviča RTVS ne dela v javno dobro, temveč v dobro dela politike.
"RTVS je sodoben in kakovosten medij"
Takšnim ocenam sta nasprotovala medijska strokovnjaka Tanja Kerševan Smokvina in Marko Milosavljević. Slednji meni, da je RTVS sodoben in kakovosten javni medijski servis, ki mu je treba zagotoviti finančno in kadrovsko neodvisnost, ter je bistveno več kot le informativni program. Po njegovih besedah je RTVS treba zagotoviti več, ne pa manj denarja, kot to želi storiti vlada s predlogom medijske zakonodaje. Tudi nekateri drugi razpravljavci so bili kritični do zakonodajnega svežnja, ki ga je spisalo kulturno ministrstvo.
Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ je predlagala, naj bi na posvetu sprejeli sklep, s katerim bi pozvali k umiku zakonodajnega paketa. Pri tem je bila kritična do Simonitijevih stališč, ki po njenih besedah potrjujejo, da si SDS kot največja vladna stranka RTVS predstavlja kot plen. Tanja Fajon iz SD je ministru očitala, da stališča, ki jih izreka, dokazujejo njegovo nepoznavanje vloge RTVS. Alenka Bratušek iz SAB pa je dejala, da je razprava na posvetu utrdila njeno prepričanje, da želi vlada RTVS spremeniti v vladni medijski servis.
Po besedah Janje Sluga iz SMC je v zainteresirani javnosti prevladalo mnenje, da predlog medijske zakonodaje ni ustrezen. Pri tem je pozvala k pripravi celovitega predloga, ki bo naslovil prave probleme RTVS in medijev nasploh. Jožef Horvat iz NSi je poudaril, da bo RTVS sodoben in kakovosten medij le, če se bo neprestano prilagajal spremembam medijske krajine ter si bo pridobil zaupanje. Pri tem je ocenil, da se je razprava na posvetu "preveč zaplezala" z vprašanjem financiranja RTVS.
"Država, ki demontira javno radiotelevizijo, ni demokratična"
Nekateri razpravljavci so bili kritični do naslova posveta, to je Kakšne spremembe potrebuje RTVS, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?, saj naj bi prejudiciral, da RTVS ni takšen servis. Violeta Tomić iz Levice je predsedniku republike Borutu Pahorju očitala, da je z izbiro naslova "že izbral stran" in se tudi ni opredelil do vladnih poskusov podrejanja medijev.
"Država, ki demontira javno radiotelevizijo, ni demokratična," je opozorila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. O potrebnosti RTVS se je strinjal tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, a po njegovih besedah ne v primeru, če novinarji in uredniki RTVS izvajajo politični aktivizem.
Generalni direktor RTVS Igor Kadunc, direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in direktor Radia Slovenija Mirko Štular so znova izrazili nestrinjanje s predlogom medijske zakonodaje, ki po njihovem mnenju RTVS potiska proti komercialnim medijem, kar da je za javni medijski servis nesprejemljivo. Pri tem je Kadunc večkrat opozoril na finančno podhranjenost RTVS. Po njegovih besedah bi bilo treba kratkoročno dvigniti rtv-prispevek za en evro, dolgoročno pa zagotoviti stabilno financiranje.
Predsednik Pahor pa je v sklepni besedi triurnega posveta opozoril, da pri razpravi o prihodnosti RTVS "ne smemo ostati na različnih bregovih, saj gre za nenadomestljiv javni medijski servis". Po njegovih besedah se zainteresirana javnost ne sme zadovoljiti z nestrinjanjem, temveč mora nadaljevati dialog. Zavzel se je za zagotovitev stabilnega financiranje RTVS in za izpeljavo sprememb, ki jih RTVS potrebuje. Je pa tudi spomnil, da se sam "zelo nerad" izreka o medijih in novinarskem delu.