V nadaljevanju preberite:
- Strokovnjakinja za informacijsko varnost Andreja Markun opozarja, da so ljudje še vedno najšibkejši člen pri kibernetski varnosti, največ groženj pa predstavljajo phishing, kripto prevare in zlorabe umetne inteligence.
- Pri uporabi orodij umetne inteligence svetuje deljenje čim manj osebnih podatkov, saj lahko njihova zloraba vodi tudi do kraje identitete.
- Poudarja, da popolne zaščite ni, ključni pa so ozaveščanje, izobraževanje zaposlenih in hitra odzivnost organizacij.
"Ljudje smo vedno najšibkejši člen. Dovolj je samo en klik," opozarja strokovnjakinja za informacijsko varnost pri Telekomu Slovenija Andreja Markun. Kibernetske grožnje namreč postajajo vse pogostejše, nepridipravi pa lahko izkoristijo vsak trenutek majhne nepozornosti za uspešno prevaro.
"Če spremljamo SI-CERT-ova poročila, vidimo, da je phishing še vedno najbolj v porastu. Verjetno tudi zaradi tega, ker na ta način zlonamerni akterji najlažje pridejo v sistem in tako enostavno pridejo do naših podatkov," je pojasnila Markun. Izpostavila je, da beležijo tudi vse več kripto prevar in kraje določenih računov, na primer v aplikaciji Viber. "Vsi poznamo primere z Bolhe, ko objavimo oglas in takoj dobimo ponudbo od najverjetneje UI agenta, ki zahteva podatke o naši bančni kartici in nas želi tako prevarati."
A s porastom prevar raste tudi ozaveščenost, je poudarila. Predvsem mladina, ki je odraščala s tehnologijo, se zaveda nevarnosti prevar, medtem ko so precejšnji šibki člen starejši, ki jim je digitalizacija morda manj blizu.
Koliko podatkov je sploh varno deliti z UI?
Kadar za določene namene uporabljamo različne UI agente, velja pravilo, da vpisujemo čim manj osebnih podatkov. Katerekoli podatke vpišemo v na primer ChatGPT ali Claude, se ti namreč shranijo. "Bolj, kot se ti z njim pogovarjaš, bolj te pozna. Če mu med pogovorom poveš svoje ime in ga enkrat vprašaš, kako ti je ime, bo on te podatke poiskal. Podatki se seveda shranjujejo, ni pa nobene garancije, kaj se z njimi dogaja," je prepričana Markun.
Umetna inteligenca tudi kot način obrambe
Čeprav je občasno uporabljena za zlonamerne namene, se strokovnjaki v kibernetski varnosti pogosto poslužujejo umetne inteligence za boj proti prevaram. Markun je pojasnila, da jo strokovnjaki uporabljajo predvsem za spremljanje tako imenovanih "alertov" oziroma opozoril, kadar pride do določenega incidenta. Z umetno inteligenco si pomagajo tudi pri analizah določenih dogodkov ter pri avtomatiziranih procesih. "Na koncu pa mora biti še vedno človeški faktor tisti, ki oceni, ali je nekaj res ali ne. Umetna inteligenca pohitri določene postopke, na koncu pa je prav, da vse preveri človek, ki kritično razmišlja."
Ob tem se bo spreminjal tudi trg dela. Nekatera delovna mesta bodo postopoma izginila ali se preoblikovala, hkrati pa bodo nastajala nova. Med poklici, ki jih bo umetna inteligenca najbolj spremenila, omenja analitike na prvi ravni varnostnih operativnih centrov (SOC), ki danes spremljajo veliko število varnostnih opozoril in med njimi iščejo sumljive dogodke. Del njihovega dela bo v prihodnje lahko prevzela umetna inteligenca, medtem ko bodo strokovnjaki na višjih ravneh še naprej presojali zahtevnejše primere in sprejemali ključne odločitve. Sogovornica ob tem poudarja, da bo treba spremembam prilagoditi tudi izobraževalni sistem in kompetenčne modele, saj obstoječi po njenem mnenju ne sledijo dovolj hitro razvoju umetne inteligence.
"Popolne zaščite ni"
Popolne zaščite pred kibernetskimi napadi ni, meni Andreja Markun. Tako posamezniki kot organizacije smo nenehno izpostavljeni grožnjam, zato je ključna predvsem odpornost organizacij. To pomeni, da morajo biti sposobne pravočasno zaznati varnostni incident, ga po možnosti preprečiti, se nanj učinkovito odzvati in po napadu čim hitreje obnoviti normalno delovanje. Ob tem poudarja, da je izjemnega pomena nenehno izobraževanje zaposlenih, ozaveščanje ter spremljanje novih trendov, saj se kibernetske grožnje razvijajo iz dneva v dan.
Za približno 60-70 odstotkov varnostnih tveganj je kriva človeška nepazljivost. Ob tem Markun opozarja, da smo ljudje še vedno najšibkejši člen, "saj imaš lahko najboljšo tehnologijo, zelo dobro popisane procese in določene varnostne politike, ampak na koncu je lahko človek tisti, ki naredi napako." Kadar je delavec preobremenjen, svetuje, da je vedno boljše preveriti, kakor pa slepo klikniti. Nekatera podjetja tako redno izvajajo izobraževanja na področju preventive zlorab ter velik del namenijo tudi primerni zaščiti.
Občasno pa je ta varnostna zaščita neobstoječa pri manjših podjetjih, ki po besedah Markun ne razmišljajo o varnostnih tveganjih, dokler ne pride do napada.
Od dela na Petrolu do doktorata
Čeprav danes deluje na področju informatike, se je njena karierna pot začela najprej na Petrolu, kjer je delala kot prodajalka. Kasneje jo je pot ponesla na Telekom Slovenije, kjer je sprva delala v prodaji, kasneje pa ugotovila, da želi delati na področju varnosti.
Kot pravi, ji je podjetje omogočilo strokovni razvoj, sama pa je izkoristila ponujene priložnosti in stopila iz cone udobja. "To področje me je zanimalo, želela sem si priti sem, podjetje mi je omogočalo rast in tukaj se dobro počutim," je še sklenila.
Mlade navdihujejo za poklic na področju informacijske varnosti
Andreja Markun je sodelovala tudi pri pilotnem projektu kampanje Združenja za informatiko in telekomunikacijo, v sklopu katere želijo mladim približati poklice na omenjenem področju in jih ozaveščati o varni uporabi spleta.
"V Sloveniji ne manjka radovednosti"
V Sekciji za kibernetsko varnost, ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so aprila začeli s kampanjo "Slovenija potrebuje cyber strokovnjake", ki poteka pod sloganom "Varuj sedanjost in prihodnost - postani cyber strokovnjak". V okviru kampanje pripravljajo obiske osnovnih in srednjih šol ter fakultet, na katerih želijo mladim približati področje kibernetske varnosti.
Povpraševanje po strokovnjakih za kibernetsko varnost je namreč vse višje, je opozorila Urša Mlekuš iz združenja. Obenem vidijo še veliko priložnosti za tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnega okolja, zato želijo mlade s tem področjem seznaniti že v osnovni šoli.
Glavni cilj kampanje je zato učencem približati področje kibernetske varnosti, jim predstaviti različne poklicne možnosti in pokazati, kako lahko zgradijo kariero na tem področju.
Andreja Markun je sodelovala pri prvi pilotni izvedbi obiska osnovne šole, ki je potekala 14. maja na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča. Na razumljiv in interaktiven način je učencem osmih razredov predstavila, kaj dela strokovnjakinja za kibernetsko varnost, zakaj je to področje tako pomembno v njihovem vsakdanjem spletnem življenju ter kako lahko njihova pot vodi do kariere na tem področju.