"Premalo se zavedamo, kakšni grožnji smo izpostavljeni"

---

V nadaljevanju preberite:

• Strokovnjakinja za informacijsko varnost Andreja Markun opozarja, da so ljudje še vedno najšibkejši člen pri kibernetski varnosti, največ groženj pa predstavljajo phishing, kripto prevare in zlorabe umetne inteligence.
• Pri uporabi orodij umetne inteligence svetuje deljenje čim manj osebnih podatkov, saj lahko njihova zloraba vodi tudi do kraje identitete.
• Poudarja, da popolne zaščite ni, ključni pa so ozaveščanje, izobraževanje zaposlenih in hitra odzivnost organizacij.

---

"Ljudje smo vedno najšibkejši člen. Dovolj je samo en klik," opozarja strokovnjakinja za informacijsko varnost pri Telekomu Slovenija Andreja Markun. Kibernetske grožnje namreč postajajo vse pogostejše, nepridipravi pa lahko izkoristijo vsak trenutek majhne nepozornosti za uspešno prevaro.

"Če spremljamo SI-CERT-ova poročila, vidimo, da je phishing še vedno najbolj v porastu. Verjetno tudi zaradi tega, ker na ta način zlonamerni akterji najlažje pridejo v sistem in tako enostavno pridejo do naših podatkov," je pojasnila Markun. Izpostavila je, da beležijo tudi vse več kripto prevar in kraje določenih računov, na primer v aplikaciji Viber. "Vsi poznamo primere z Bolhe, ko objavimo oglas in takoj dobimo ponudbo od najverjetneje UI agenta, ki zahteva podatke o naši bančni kartici in nas želi tako prevarati."

A s porastom prevar raste tudi ozaveščenost, je poudarila. Predvsem mladina, ki je odraščala s tehnologijo, se zaveda nevarnosti prevar, medtem ko so precejšnji šibki člen starejši, ki jim je digitalizacija morda manj blizu.

Markun je opozorila, da spletne prevare naraščajo predvsem zaradi porasta uporabe umetne inteligence. Kot primer je izpostavila t.i. deepfake posnetke, ki so v današnjem času izjemno dodelani. "Vemo, da z umetno inteligenco lahko posnamejo tvoj glas, obraz, vse izgleda legitimno in je težko prepoznati, kaj je res," je opisala. Tako prihaja do novih prevar, kjer domnevno sin kliče mamo, ker mu bančna kartica ne dela, in jo prosi, naj mu nakaže denar. "Ker je gospa starejša in je temu verjela, je posredovala podatke. V takšnem primeru je najboljše, da prekineš klic in pokličeš nazaj to osebo, da preveriš identiteto klicatelja."

Koliko podatkov je sploh varno deliti z UI?

Kadar za določene namene uporabljamo različne UI agente, velja pravilo, da vpisujemo čim manj osebnih podatkov. Katerekoli podatke vpišemo v na primer ChatGPT ali Claude, se ti namreč shranijo. "Bolj, kot se ti z njim pogovarjaš, bolj te pozna. Če mu med pogovorom poveš svoje ime in ga enkrat vprašaš, kako ti je ime, bo on te podatke poiskal. Podatki se seveda shranjujejo, ni pa nobene garancije, kaj se z njimi dogaja," je prepričana Markun.

V primeru vdora v njihovo bazo lahko kriminalci ukradejo osebne podatke, kar lahko posledično vodi tudi v krajo identitete. "Premalo se zavedamo, kakšni grožnji smo izpostavljeni, če nam nekdo ukrade identiteto. Ko so naši podatki na takšen način zlorabljeni, lahko nekega dne domov dobimo pošto od policije za prometni prekršek ali celo kaj hujšega. Pri tem je treba biti izjemno previden in deliti čim manj podatkov," je še pojasnila.

Umetna inteligenca tudi kot način obrambe

Čeprav je občasno uporabljena za zlonamerne namene, se strokovnjaki v kibernetski varnosti pogosto poslužujejo umetne inteligence za boj proti prevaram. Markun je pojasnila, da jo strokovnjaki uporabljajo predvsem za spremljanje tako imenovanih "alertov" oziroma opozoril, kadar pride do določenega incidenta. Z umetno inteligenco si pomagajo tudi pri analizah določenih dogodkov ter pri avtomatiziranih procesih. "Na koncu pa mora biti še vedno človeški faktor tisti, ki oceni, ali je nekaj res ali ne. Umetna inteligenca pohitri določene postopke, na koncu pa je prav, da vse preveri človek, ki kritično razmišlja."

Po besedah sogovornice bo umetna inteligenca v prihodnjih letih močno preoblikovala področje kibernetske varnosti. Na eni strani bo organizacijam pomagala hitreje zaznavati grožnje, avtomatizirati postopke in okrepiti obrambo pred napadi, na drugi strani pa bodo enaka orodja vse bolj izkoriščali tudi kibernetski kriminalci. "Napadalci so vedno korak pred nami," opozarja. Po njenem mnenju bo uspešnost obrambe odvisna predvsem od tega, kako učinkovito bodo organizacije umetno inteligenco vključile v svoje varnostne sisteme.

Ob tem se bo spreminjal tudi trg dela. Nekatera delovna mesta bodo postopoma izginila ali se preoblikovala, hkrati pa bodo nastajala nova. Med poklici, ki jih bo umetna inteligenca najbolj spremenila, omenja analitike na prvi ravni varnostnih operativnih centrov (SOC), ki danes spremljajo veliko število varnostnih opozoril in med njimi iščejo sumljive dogodke. Del njihovega dela bo v prihodnje lahko prevzela umetna inteligenca, medtem ko bodo strokovnjaki na višjih ravneh še naprej presojali zahtevnejše primere in sprejemali ključne odločitve. Sogovornica ob tem poudarja, da bo treba spremembam prilagoditi tudi izobraževalni sistem in kompetenčne modele, saj obstoječi po njenem mnenju ne sledijo dovolj hitro razvoju umetne inteligence.

"Popolne zaščite ni"

Popolne zaščite pred kibernetskimi napadi ni, meni Andreja Markun. Tako posamezniki kot organizacije smo nenehno izpostavljeni grožnjam, zato je ključna predvsem odpornost organizacij. To pomeni, da morajo biti sposobne pravočasno zaznati varnostni incident, ga po možnosti preprečiti, se nanj učinkovito odzvati in po napadu čim hitreje obnoviti normalno delovanje. Ob tem poudarja, da je izjemnega pomena nenehno izobraževanje zaposlenih, ozaveščanje ter spremljanje novih trendov, saj se kibernetske grožnje razvijajo iz dneva v dan.

Na vprašanje, ali lahko v prihodnje pričakujemo več napadov na pomembne slovenske ustanove, odgovarja, da je vse odvisno od ciljev napadalcev. Če želijo ohromiti določeno področje, bodo napad usmerili v kritično infrastrukturo. Ocenjuje, da je slovenska kritična infrastruktura dobro zaščitena, čeprav je prostor za izboljšave vedno prisoten. Po njenem mnenju se organizacije in njihova vodstva vse bolj zavedajo pomena kibernetske varnosti, k čemur prispevajo tudi zakonske obveznosti, zato se v varnost vlaga več kot v preteklosti, hkrati pa se krepi tudi varnostna kultura.

Za približno 60-70 odstotkov varnostnih tveganj je kriva človeška nepazljivost. Ob tem Markun opozarja, da smo ljudje še vedno najšibkejši člen, "saj imaš lahko najboljšo tehnologijo, zelo dobro popisane procese in določene varnostne politike, ampak na koncu je lahko človek tisti, ki naredi napako." Kadar je delavec preobremenjen, svetuje, da je vedno boljše preveriti, kakor pa slepo klikniti. Nekatera podjetja tako redno izvajajo izobraževanja na področju preventive zlorab ter velik del namenijo tudi primerni zaščiti.

Občasno pa je ta varnostna zaščita neobstoječa pri manjših podjetjih, ki po besedah Markun ne razmišljajo o varnostnih tveganjih, dokler ne pride do napada.

Od dela na Petrolu do doktorata

Čeprav danes deluje na področju informatike, se je njena karierna pot začela najprej na Petrolu, kjer je delala kot prodajalka. Kasneje jo je pot ponesla na Telekom Slovenije, kjer je sprva delala v prodaji, kasneje pa ugotovila, da želi delati na področju varnosti.

"Ko so me v Telekomu Slovenije prepoznali kot perspektiven kader, sem si rekla, da je čas, da dokončam nedokončano zgodbo," je povedala. Leta 2023 je dokončala dodiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, nato leta 2025 magistrirala, danes pa tam nadaljuje doktorski študij. Po delu v prodaji in na evropskih projektih se je leta 2024 pridružila organizacijski enoti informacijske varnosti, kjer se ukvarja s korporativnim upravljanjem informacijske varnosti.

Kot pravi, ji je podjetje omogočilo strokovni razvoj, sama pa je izkoristila ponujene priložnosti in stopila iz cone udobja. "To področje me je zanimalo, želela sem si priti sem, podjetje mi je omogočalo rast in tukaj se dobro počutim," je še sklenila.

Mlade navdihujejo za poklic na področju informacijske varnosti

Andreja Markun je sodelovala tudi pri pilotnem projektu kampanje Združenja za informatiko in telekomunikacijo, v sklopu katere želijo mladim približati poklice na omenjenem področju in jih ozaveščati o varni uporabi spleta.

Mladim je tako poleg praktičnih nasvetov predstavila tudi svojo karierno pot in obenem poudarila, da kariera ni vedno ravna linija, saj je polna vzponov in padcev. Ključno pa je, da poslušaš sebe in slediš svojemu srcu, saj boš na tak način na dolgi rok uspešen in zadovoljen pri svojem delu. Poleg tega je bil eden od namenov kampanje tudi razbiti stereotip, da je kibernetska varnost namenjena zgolj računalniškim genijem, ter jo približati mladim kot zanimivo, raznoliko in perspektivno karierno področje.

"V Sloveniji ne manjka radovednosti"

V Sekciji za kibernetsko varnost, ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so aprila začeli s kampanjo "Slovenija potrebuje cyber strokovnjake", ki poteka pod sloganom "Varuj sedanjost in prihodnost - postani cyber strokovnjak". V okviru kampanje pripravljajo obiske osnovnih in srednjih šol ter fakultet, na katerih želijo mladim približati področje kibernetske varnosti.

Povpraševanje po strokovnjakih za kibernetsko varnost je namreč vse višje, je opozorila Urša Mlekuš iz združenja. Obenem vidijo še veliko priložnosti za tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnega okolja, zato želijo mlade s tem področjem seznaniti že v osnovni šoli.

"Opazili smo, da v Sloveniji ne manjka radovednosti, kreativnosti in zanimanja, ta povezava s kibernetsko varnostjo pa je rahlo zabrisana. Mladi so digitalno zelo pismeni, uporabljajo družbena omrežja in se pogosto srečajo tudi s spletnimi prevarami, vendar tega ne znajo povezati z možnostjo karierne poti," je pojasnila.

Kampanjo koordinira Sekcija za kibernetsko varnost v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije skupaj s stičiščem CyberHub Slovenija. Pri pripravi in izvedbi aktivnosti aktivno sodelujejo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, društvo Women4Cyber Slovenia, društvo DragonSec SI in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Glavni cilj kampanje je zato učencem približati področje kibernetske varnosti, jim predstaviti različne poklicne možnosti in pokazati, kako lahko zgradijo kariero na tem področju.

Andreja Markun je sodelovala pri prvi pilotni izvedbi obiska osnovne šole, ki je potekala 14. maja na Osnovni šoli Milana Šuštaršiča. Na razumljiv in interaktiven način je učencem osmih razredov predstavila, kaj dela strokovnjakinja za kibernetsko varnost, zakaj je to področje tako pomembno v njihovem vsakdanjem spletnem življenju ter kako lahko njihova pot vodi do kariere na tem področju.

ksenja.znidarsic@styria-media.si