Hofer načrtuje, da bo letos po Sloveniji odprl osem novih trgovin. Te jasno napovedujejo le še v Lidlu, kjer števila še ne morejo izdati, "saj so postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj še v teku".

Omenjena trgovca nove centre napovedujeta ne glede na to, da prihodki v trgovini na drobno padajo od druge tretjine leta 2008. To zanju očitno ne velja, ocenjuje Tanja Kosi s koprske fakultete za menedžment: "Svoj prostor na trgu si ustvarjata na račun manjšega tržnega deleža nekega drugega trgovca oziroma trgovcev. Gre za boj med relativno velikimi igralci in tistimi, ki postajajo malo večji, kar je za potrošnika dobro, za glavne igralce pa ne tako."

V Mercatorju, ki ima po Sloveniji največ trgovin, letos ne načrtujejo odprtja novih centrov, bodo pa prenavljali sosedske prodajalne in supermarkete. V Tušu so napovedali, da se bodo poskušali približati kupcem tam, kjer trenutno niso prisotni. "Odprtje nove trgovine je pogojeno predvsem z lokacijo oziroma potencialom, ki ga prinaša. Take lokacije še obstajajo," je razložila Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi v Tuš holdingu. Odgovorov Spara na to temo nismo prejeli.

Vsako leto več kupcev

V Hoferju so se pohvalili, da imajo vsako leto več kupcev: "Predvsem opažamo porast stalnih kupcev." V Lidlu pa, da imajo še vedno strmo rast prihodkov, čeprav kot pravijo, pri poslovanju občutijo zaostrene gospodarske razmere. Kljub temu pričakujejo, da bodo imeli letos več prihodkov kot lani.

Nihče od trgovcev ni napovedal, da bo letos kakšno trgovino zaprl, le v Mercatorju o tem še ne morejo govoriti do objave letnega poročila za prejšnje leto.

Akcije jih pritegnejo

So pa vsi trgovci potrdili, da so se navade kupcev pred krizo in v njej spremenile. "Kupujejo premišljeno, pogosteje izdelke v akciji, koristijo tudi druge ugodnosti in nakupujejo večkrat," so pojasnili v Tušu. V Lidlu so dodali, da potrošniki spremljajo cene izdelkov in da se je vrednost posameznega nakupa zmanjšala: "Ne opažamo pa padca povpraševanja po naših izdelkih."

Maja Makovec Brenčič z ljubljanske ekonomske fakultete je dejala, da so tudi rezultati raziskave Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije iz oktobra lani pokazali, da so se kupci z nakupnimi navadami prilagodili recesiji ter da zdaj tehtajo med dejanskimi potrebami in kupno močjo. Nazadnje je 40 odstotkov anketirancev dejalo, da v večji meri kupujejo v diskontnih trgovinah; leta 2009 je bilo takih 28 odstotkov. Kosijeva je ob tem dodala, da vsak trgovec, ki pride na slovenski trg, potrebuje čas, da ga kupci spoznajo: "Ko dobijo zaupanje vanj, mu omogočijo rast. Očitno so kupci začeli do neke mere zaupati tujim diskontnim trgovinam." V omenjeni raziskavi so kupci še navedli, da kupujejo več cenovno ugodnih izdelkov, v večji meri pa posegajo tudi po trgovskih znamkah.