Šef NLB je znorel: "To je žaljivo in ponižujoče do Slovencev"

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je znova udaril po ukrepih Banke Slovenije.
Oglej si celoten članek

Banka Slovenije je konec leta 2019 določila, koliko mora komitentu ostati na računu po plačilu kredita, pravila pa so vezana na minimalno plačo. Ker se bo ta zvišala, bodo ljudje še manj kreditno sposobni.

"S povprečno pokojnino absolutno ne morejo do kreditov, večina mladih upokojencev je kreditno nesposobnih. Vsi, ki bodo po novem do 76 odstotkov bruto minimalne plače (816 evrov neto, op. a.), bognedaj da imajo otroke, za vsakega mora na računu ostati 237 evrov, bodo kreditno nesposobni. Poglejte si, koliko je na Ptuju povprečna plača. Povprečno gospodinjstvo na Ptuju je kreditno nesposobno. Sedimo na desetih milijardah, pa jih ne smemo posoditi za petodstotne obresti za streho ali fasado. Ljudje do tega denarja nimajo dostopa. Zdajšnji režim je unikaten na svetu, po presoji bančnikov žaljiv in ponižujoč za veliko Slovencev, da se nihče ni odzval, je tragično. Z dvigom minimalne plače bo kreditna sposobnost Slovencev kljub višjim prejemkom nižja," je opozoril Brodnjak.

"Ljudje po teh kriterijih lahko plačujejo 500 evrov najemnine, ne morejo pa pa 50 evrov kredita, to je smešno z vidika denarnega toka gospodinjstva. Da je z dvigom plače še manjša kreditna sposobnost, je pa absurdno. Povprečna plača v Lendavi, Ilirski Bistrici ali na Ptuju niti približno ne dosega nacionalnega povprečja. Kreditno povsem nesposobnih bo ogromno ljudi. Ne gre za nakup stanovanja v Ljubljani, ampak ljudje niti za prizidek, ureditev etaže ali popravilo strehe v banki ne morejo dobiti kredita. To je elementarno nerazumevanje načina življenja, to preprosto ni prav, tako v nobeni normalni državi ne bi smelo biti. Pozivamo vse k dialogu, kakšno družbo si želimo v smislu finančne vključenosti, tudi poslance," je opozoril Brodnjak.

Dodal je še, da je ukrep diskriminatoren in motenje konkurence, saj se posojanje omejuje le bankam in hranlnicam, "podjetja brez nadzora pa lahko istim ljudem po višjih cenah denar posojajo. Pozivamo AVK in ustavno sodišče, da zadevo preučita," je dejal Brodnjak.

Denarja si ne smejo izposoditi po 5-odstotni, lahko pa po 15-odstotni obrestni meri 

"S tem ukrepom Banka Slovenije ljudi ščiti pred samimi seboj, nekateri so preveč potrošniški, a večina zelo odgovornih Slovencev ne more do virov financiranja. Ne moreš pri banki za petodstotno obrestno mero najeti posojila za obnovo strehe, lahko pa denar po 15-odstotni obrestni meri dobiš pri d. o. o., ki je nihče ne nadzoruje. Podatka, da ima oseba pri takšnem podjetju najela kredit, ni niti v evidencah Sisbon, tako da banke za to ne vemo. To je amerikanizacija nečesa, kar je nekoč bilo vzorno urejeno, potem se iščejo obvodi preko kartic, lizinga. Če kdo misli resno glede dobrobiti državljanov, se moramo o tem pogovarjati, tudi v državnem zboru, na kakšni komisiji. O tem se moramo pogovarjati. Ali je 237 evrov za otroka primeren znesek, zakaj ne sto ali 50?" se sprašuje Brodnjak. 

Ne pričakujemo ničesar drugega kot primerljive pogoje za prebivalstvo kot v primerljivih državah. Tragično bi bilo, če bi to umazano perilo prali pred evropskimi institucijami.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

Brodnjak je dejal še, da dialoga z Banko Slovenije na to temo ni. "Dvakrat na leto je posvet, mi ga imenujemo predavanje, naši argumenti niso upoštevani. O argumentih za ta ukrep se ne pogovarja nihče, vsaj z nami ne. Banka Slovenije ne pove nič konkretnega, da imajo modele in izračune. Mi imamo svoje, ki pravijo drugače," pravi.

Banka Slovenije pravi, da se število neplačnikov pri posojilih fizičnim osebam povečuje. "Imamo drastičen padec novoodobrenih posojil in stanja posojil. Če je število neplačnikov enako, se delež v takem primeru povečuje," je pojasnila predsednica Združenja Bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

Zelo poenostavljeno ukrep Banke Slovenije določa, da mora po plačilu kredita na računu kreditojemalca ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače. Leta 2019, ko je bil ukrep uveden, je to pomenilo 674 evrov, leto pa že 817 evrov. Za vsakega otroka mora na računu po plačilu kredita ostati še 237 evrov. "Ukrep je zastavljen tako, da se kreditna sposobnost, ko se dohodek povečuje, zmanjšuje. To je konceptualno nelogično," opozarja Zadravec Caprirolo. Ko se minimalna plača zviša, mora na računu po plačilu kredita ostati več, a se pri izračunu upošteva preteklih 12 mesecev, ko je bila plača še nižja, čeprav zdaj prejemate višjo. Dvig minimalne plače, torej višja plača, zniža kreditno sposobnost.

Zadravec Caprirolo je poudarila, da se razkorak med depoziti in krediti povečuje in da je razlika med krediti in depoziti že deset milijard evrov. Povedano po domače, banke sedijo na deseti milijardah evrov, čeprav so tako gospodinjstva kot podjetja med najmanj zadolženimi v EU.

"Najbolj me zaboli, ko mi uspešni podjetniki pravijo, da se želijo povsem razdolžiti, torej vrniti vsa posojila, ker ne vedo, kaj bomo od njih v naslednjem obdobju zaradi regulative zahtevali," pravi Brodnjak.

Omejitev ročnosti potrošnikih kreditov je smiselna  

Omejitvi ročnosti za potrošniška posojila, ki je tudi del ukrepa Banke Slovenije, bančniki ne nasprotujejo. "Mi ne spodbujamo pretiranega zadolževanja ne fizičnih ne pravnih oseb. Omejitev ročnosti je vsem sprejemljiva, za potrošniški kredit ni treba imeti deset let odplačilne dobe," je dejal predsednik uprave Gorenjske  banke Mario Henjak in napovedal, da letos ležarin zagotovo še ne bodo uvajali. 

janez.zalaznik@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 42

  • 16:45 13. Januar 2022.

    po zadnjih podatkih je letna inflacija 4,9%.. me zanima kje so dobil obresti za kredit 5% ?? in še tolk …

  • 15:25 13. Januar 2022.

    NLB naj posoja denar Irancem, saj ima bogate izkušnje s pranjem njihovega denarja.

  • 10:03 13. Januar 2022.

    Bolj kot naš položaj bančnike skrbi donosnost in dobiček bank. Zakaj se potem niso oglasil pri posojilih v CHF...če jih …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.