Ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi policija odredi skladno z določbami 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter skladno s kriteriji iz 3. člena Pravilnika o prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju.
Na podlagi omenjenega člena lahko policija odredi ukrep prepovedi približevanja, če obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja, ali je bila zalotena pri takem dejanju.
Policija lahko ukrep odredi tudi, če obstajajo razlogi za sum, da bo ogrožena življenjska, osebna varnost ali svoboda osebe, s katero je kršitelj v bližjem razmerju. Policisti te okoliščine ugotovijo na podlagi dotedanjega grdega ravnanja, neposrednih zaznav ob prihodu na kraj, sporočil žrtve ali prič, pa tudi izhodišč centrov za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij. Prepoved približevanja sicer zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.
Vse več odrejenih ukrepov prepovedi približevanja
V letu 2020 je policija izrekla 980 ukrepov prepovedi približevanja, tako da je v letih 2021 in 2022 zaznati rahel upad izrečenih ukrepov (878 v letu 2012 in 871 v letu 2022). V letih 2023 in 2024 pa je zaznati porast izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, saj je policija izrekla 1022 ukrepov v letu 2023 in 1088 ukrepov v letu 2024.
Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je povedala, da se je v lanskem letu v njihove programe pomoči vključilo 1213 žrtev nasilja. V večini primerov je bil ukrep prepovedi približevanja v določenem trenutku izdan osebam, ki so bile do njih nasilne. V večini primerov so to partnerji, nekdanji partnerji, starši in njihovi odrasli otroci.
Policija nato skladno z določbami 4. odstavka 60. člena Zakona policija z odredbo izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Slednji lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, so sporočili s policije.
"Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Policija o ugotovljenih kršitvah izrečene prepovedi takoj ustno obvesti preiskovalnega sodnika, naknadno pa tudi pisno."
Policija pri dotičnih primerih vedno sodeluje s centri za socialno delo in varnimi hišami, saj je zanje sodelovanje med vsemi deležniki pri obravnavi nasilja v družini, ključno. Obenem policisti žrtev seznanijo z njenimi pravicami, prav tako izdelajo individualno oceno stopnje ogroženosti žrtve, saj s tem ugotovijo žrtvine potrebe po zaščiti.
"Pristojni organi in organizacije so dolžni nasilje v družini obravnavati prednostno in storiti vse za zaščito žrtve. Ukrepi so odvisni od stopnje ogroženosti žrtve. Ob izbruhu nasilja v družini ima žrtev možnost takojšnje namestitve v krizni center, kjer se ji nudi strokovna pomoč in nastanitev," so povedali na policiji. V primeru, da žrtev po izteku bivanja v kriznem centru še naprej potrebuje nastanitveno podporo, se lahko umakne v varno hišo ali zatočišče. Prav tako ima pravico do brezplačne pravne pomoči in podpornega spremljevalca.
"Če je potrebno, lahko policija ali sodišče povzročitelju nasilja izrečeta tudi prepoved približevanja kraju ali osebi, sodišče pa mu lahko na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v izključno uporabo žrtvi. V kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji, policisti osebo pridržijo za čas 48 ur ter jo nato privedejo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku."
Na policiji še zagotavljajo, da področju obravnave nasilja v družini posvečajo veliko pozornosti, "saj gre za kompleksna kazniva dejanja, ki zahtevajo poseben pristop in obravnavo". Tako vsako leto organizirajo usposabljanje za tiste, ki se ukvarjajo z obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj. Usposabljanje je zasnovano po principu "Train the Trainers", kjer policisti po opravljenem usposabljanju pridobijo naziv multiplikator za obravnavo nasilja in nato izvajajo usposabljanje za ostale policiste, so pojasnili.
Usposabljanje vodijo strokovnjaki in strokovnjakinje za obravnavo nasilja v družini v policiji, predstavniki centrov za socialno delo, predstavniki tožilstva in nevladnih organizacij ter drugi.
Ogromno kršitev
Čeprav v nekaterih primerih povzročitelji nasilja upoštevajo prepoved približevanja, kar pripomore k večji varnosti žrtve, v Društvu za nenasilno komunikacijo opažajo, da je veliko primerov, ko povzročitelji kršijo izdano prepoved približevanja in navkljub prepovedi žrtve zalezujejo, jim pošiljajo nešteta SMS sporočila, jih kličejo, med drugim tudi na delovna mesta, in nadlegujejo na različne načine.
"V teh primerih so žrtve visoko ogrožene in morajo pogosto za zagotavljanje lastne varnosti spremeniti svoja življenja. To je posebej zaskrbljujoče, saj kljub poskusom prekinitve stikov ostajajo v stalnem strahu pred nadaljnjimi poskusi nadzora in manipulacije ter ponovitvijo nasilja s strani povzročitelja," je opozorila Zabukovec Kerin. Med drugim je poudarila, da bi bilo nujno, da institucije povzročiteljem onemogočijo dostop do žrtev in jih tako zaščitijo pred nadaljnjim nasiljem. To lahko storijo s policijskim pridržanjem ali priporom.
Prepoved približevanja učinkovita, a ne dovolj pogosto
Društvo za nenasilno komunikacijo poudarja, da prepoved približevanja pogosto ni dovolj učinkovita. Pojasnili so, da njihove uporabnice, ki so deležne nasilja, pogosto povedo, da institucije na zagotavljajo zadostne zaščite. "Imajo občutek, da policija, tožilstvo in sodišča ne razumejo, da je tudi psihično nasilje resna oblika nasilja, ki se lahko stopnjuje vse do najhujših kaznivih dejanj," je izpostavila Zabukovec Kerin. Dodala je, da pogosto ni prepoznano, kako močno psihično nasilje vpliva na življenje žrtve in kakšne dolgoročne posledice pušča.
"Na nas se včasih obrnejo tudi žrtve zalezovanja s strani oseb, s katerimi niso bile v intimnopartnerskem razmerju. Pridobivanje ukrepa prepovedi približevanja je v takih primerih še veliko težje, a prav tako potrebno," je še povedala.
Prepoved približevanja ignorirajo celo institucije
V društvu opažajo, da prepoved približevanja ignorirajo celo institucije, ki bi morale razumeti njen pomen. Za primer so navedli sodnega izvedenca ali socialno delavko, ki zahteva, da se v času veljavne prepovedi žrtev udeleži skupnega pogovora s povzročiteljem, da bi opazovale interakcijo med njima. Žrtve morajo tudi otroka voziti do nasilnega partnerja ali na CSD na stike pod nadzorom. S povzročiteljem nasilja se morajo nekatere žrtve soočiti tudi v sodnih postopkih, njihove pravice do zaslišanja v nenavzočnosti pa so v teh primerih omejene, opozarja predsednica društva.
"Moramo pa se zavedati, da s takšnimi zahtevami ali pričakovanji institucije zmanjšujejo pomen prepovedi približevanja in povzročitelju sporočajo, da ukrepa ni treba jemati čisto resno in hkrati poglabljajo stiske žrtev."
Do kršitev prepovedi prihaja precej pogosto, izpostavlja Zabukovec Kerin. V delu policije ter institucij pa se po njenem mnenju še vedno odražajo nepoznavanje dinamike nasilja in osebna stališča ter prepričanja, ki imajo lahko izjemno negativen vpliv na žrtev in potek postopka.
V društvu se zavzemajo, da se ob vsaki kršitvi ukrepa stopnjuje zaščita žrtev, tako da je storilcem fizično onemogočen dostop do njih. "Kršiteljem je večinoma izrečena le denarna kazen, kar pa pogosto ne zadostuje za prekinitev poskusov vzpostavljanja stikov. Prav tako zahtevamo, da nobena od institucij v času trajanja ukrepa žrtev ne sili v stike s povzročitelji," je povedala.
Pri okrevanju po nasilju je ključna hitra, dostopna in učinkovita zaščita ter pomoč, tudi psihosocialna pomoč, do katere imajo brezplačen dostop s strani nevladnih organizacij, kot je Društvo za nenasilno komunikacijo.
Nekatere žrtve potrebujejo veliko časa, da okrevajo po travmi, pogosto pa se v družbi soočajo s prepričanji, da ob prekinitvi odnosa nasilje in njegove posledice prenehajo. "Od žrtev nasilja se s strani institucij in tudi socialne mreže velikokrat zahteva hitro okrevanje, kar pripomore k poglabljanju stiske in dodatni travmatizaciji. Prav tako velikokrat ostanejo nenaslovljeni njihovi strahovi glede prihodnosti, ki je v primeru skupnih otrok, sodnih postopkov ipd. pogosto vsaj do določene mere vezana na povzročitelja nasilja. To lahko vodi do neustrezne obravnave in pomanjkanja uporabe ukrepov za nadaljnjo zaščito."
Za mnoge je prepoved približevanja prvo sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo in se morajo ustaviti. To lahko izkoristijo kot priložnost in se vključijo v program društva za povzročitelje nasilja, kjer dobijo potrebna orodja za prevzemanje odgovornosti in drugačno delovanje v prihodnosti.
Storilci pa lahko nasilje tudi naprej zanikajo, opravičujejo, minimalizirajo, prenašajo odgovornost na žrtve, lažejo in manipulirajo. Pri teh povzročiteljih je prognoza precej slabša, nevarnost za njihove žrtve pa zelo velika, opozarja Zabukovec Karin.
Čeprav prepoved približevanja žrtvam pogosto zagotavlja zaščito, se v praksi še vedno kažejo pomanjkljivosti pri izvajanju. Kot opozarjajo v Društvu za nenasilno komunikacijo, storilci ukrep pogosto kršijo, institucije pa včasih ravnajo v nasprotju z njegovim namenom s tem, da žrtve silijo v stike. Ob vsem je še posebej zaskrbljujoče, da se verbalno nasilje pogosto podcenjuje ali narobe interpretira.
Za učinkovito zaščito žrtev je nujna dosledna in celostna obravnava nasilja v sodelovanju z različnimi institucijami. Prepoved približevanja velja za pomemben korak k prekinitvi nasilnega vedenja, vendar je odgovornost tudi na družbi kot na pristojnih institucijah, da kakršnekoli oblike nasilja takoj obsodi ter kaznuje.
prepoved približevanja je protiustavna kategorija
ŽURNAL24 ...nikjer ne omeja praznika PROTESTANTIZMA ? Kaj pravi šef ?
Tudi morilel žene in mame lahko zahtevaja stik z otroki. Groteskno. Dokler storilcu z zakonom ne odvzamejo starševske pravice. Mnogi …