Guverner meni, da bi razprava koristila, da se tematika prečisti in da se obenem poiščejo še druge možne rešitve. Pri predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu se mu zdi smiselno, da se slabe terjatve, če se izvzamejo iz bančnih bilanc, upravljajo posebej.

Možnih rešitev je več

Spomnil je, da obstaja za reševanje problematike slabih terjatev več možnosti. Kot pravi, se lahko vzpostavi skupna organizacija, ki jo ustanovijo banke, vsaka banka lahko to rešuje po svoje, lahko pa se poišče tudi tujo institucijo, ki to upravlja. "Tega še nimamo razdelanega, zato je koristno, da se o tem pogovarjamo," je dejal.

Guverner je na vprašanje, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah, odgovoril, da je številka odvisna od tega, "kaj hočete narediti".

Pojasnil je, da obstajajo slabe terjatve do podjetij, do občanov, do drugih finančnih institucij in da je od politične odločitve odvisno, katere slabe terjatve bodo želeli izvzeti iz bančnih bilanc.

"Torej ne moremo govoriti o eni številki. Pa tudi, če bi pogledali samo en segment, se lahko ocene različnih ocenjevalcev razlikujejo," pravi Kranjec in meni, da ni prav govoriti o eni konkretni številki.

"Banke pomenijo le dokapitalizacijo"

Banke v državni lasti so bistveni del problema pri slabih terjatvah v bančnem sistemu, pa je dejal premier Janez Janša in pojasnil, da priseganje na banke v slovenski lasti prinaša zgolj stalne dokapitalizacije. Stanje je bistveno boljše v bankah, ki imajo zasebne lastnike, zato Janša meni, da mora država znižati svoj delež na najmanj četrtino.

Poslanci so se danes na zaprti točki izredne seje državnega zbora seznanili s stanjem v slovenskem bančnem sistemu.