V nadaljevanju preberite:
- Starši lahko prijavijo domnevne nepravilnosti CSD, a prijava še ne pomeni začetka inšpekcijskega nadzora.
- Starši tudi na zahtevo ne izvedo nujno, kaj je bilo preverjeno.
- Varuh opozarja, da bi mogel posameznik v zakonsko dopustnem obsegu izvedeti vsaj to, ali je bila njegova prijava obravnavana in ali so sledili ukrepi.
Po naših člankih o očitkih glede dela na CSD Jesenice se nam je oglasila še bralka iz drugega dela države, ki opisuje podobno izkušnjo s CSD Koroška. Pri ravnanju socialne delavke je ugotavljala številne nepravilnosti, te pa prijavljala direktorju CSD, socialni inšpekciji, Varuhu človekovih pravic, Socialni zbornici, ministrstvu in celo nekdanjemu ministru Luki Mescu. Trdi, da ima zadeve pisno dobro dokumentirane in da je vse omenjene institucije večkrat jasno opozorila na nepravilnosti, a da "ravno v kočljivih zadevah nadzor dobesedno ni bil izveden".
Bralka se je začela spraševati, kdo sploh nadzira delo socialne inšpekcije. "Ker socialna inšpekcija dobesedno ni opravila dela, sem se lotila raziskovanja, kdo je njim nadrejen. V praksi – nihče," opisuje. Trdi, da se je večkrat obrnila na glavnega inšpektorja in da je prejela pojasnilo, da so inšpektorji pri delu avtonomni. Po njenem mnenju nadzor nad delom inšpektorja ni bil izveden, njene poznejše poizvedbe pa naj bi bile ignorirane.
Trdi, da so starši, ki opozarjajo na nepravilnosti, pogosto označeni kot problematični ali težavni, medtem ko za strokovne delavce posledic ni. "Sankcij ni. Sankcionirani smo starši, ki izpostavimo problem," je zapisala. Po njenih navedbah pa je zadeva "močno negativno vplivala na življenje otrok".
Socialna inšpekcija sama odloči, ali bo uvedla nadzor, o ugotovitvah pa prijaviteljev ne obvešča
Najprej je treba razumeti, da sama prijava socialni inšpekciji še ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka. Inšpektor sicer mora obravnavati vse prijave, pritožbe in druge vloge, a nato na podlagi vsebine sam oceni, ali obstajajo razlogi za uvedbo nadzora zaradi varovanja javnega interesa.
Tudi če nadzor izvede, prijavitelj ne izve, ali je socialna inšpekcija preverila ključne očitke. Na podlagi določil Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima prijavitelj pravico biti obveščen o poteku postopka in ugotovitvah le "na zelo omejen način". "Za kakršnokoli vsebinsko utemeljevanje svojih ugotovitev bi v večini primerov inšpektor moral razkriti tudi osebne in občutljive podatke drugih oseb, s katerimi se je seznanil v inšpekcijskem postopku, kar pa mu je izrecno prepovedano," je za Žurnal24 povedal inšpektor in direktor Inšpektorata Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo Peter Stefanoski. Prav zaradi tega po navedbah socialne inšpekcije prijavitelj ne more biti seznanjen s tem, ali je nadzor zajel ključne očitke ali ne.
Prijavitelj ni stranka v postopku
Iz socialne inšpekcije so nam pojasnili, da prijavitelj ni stranka inšpekcijskega postopka. Prijava oziroma pobuda po njihovih navedbah ni vloga, o kateri bi moral inšpektor odločiti v upravnem postopku. "Če bi se prijavitelju priznala pravica do položaja stranke v postopku (in posledično tudi pravico do pritožbe), bi moral inšpektor v postopek povabiti tudi vse druge fizične in pravne osebe, na katere se nanaša prijava – torej v primerih s področja urejanja družinskih razmerij vsaj še drugega starša, otroke, glede na obseg predhodnega dela CSD z družino pa še vrtec, šolo, zdravnika … in opraviti vse naloge, ki jih je CSD že izvedel, s čemer bi nase prevzel pooblastila in pristojnosti CSD in celo sodišča (ker bi razsojal o tem, kdo od vseh povabljenih v inšpekcijski postopek je npr.: bolj primeren kot starš, kakšni naj bodo stiki ...). Namen inšpekcijskega postopka ni odločati o pravicah posameznika, pač pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti s svojimi ukrepi v prihodnje zagotoviti zakonito izvajanje dejavnosti," nam je dejal Stefanoski.
Inšpektor zato prijavitelju ni dolžan poročati o posameznih procesnih dejanjih, na primer o tem, kdaj je bil postopek uveden ali katera nadzorna dejanja je opravil. Če prijavitelj to zahteva, ga mora obvestiti le o svojih ukrepih po opravljenem nadzoru oziroma ob ustavitvi postopka.
Kaj socialna inšpekcija sploh preverja?
Eden ključnih očitkov staršev, ki so se v zadnjih mesecih obračali na naše uredništvo, se nanaša na poročila in mnenja CSD, ki jih centri pošiljajo sodiščem v družinskih postopkih. Starši trdijo, da so njihove navedbe včasih zapisane selektivno, nepopolno ali v napačnem kontekstu. Takšna mnenja pa lahko močno vplivajo na odločitve o stikih, varstvu in vzgoji ali začasnih odredbah.
Socialno inšpekcijo smo zato vprašali, ali pri mnenjih, ki jih CSD pripravlja za sodišča, preverja tudi zakonitost in strokovno ustreznost postopka priprave mnenja. Stefanoski nam je zagotovil, da v zvezi s pripravo mnenj za sodišča preverijo najmanj to, ali je CSD zbral vire, omogočil sodelovanje staršem, upošteval pripombe, mnenje obrazložil in ločil navedbe strank od ugotovitev CSD: "Inšpektor dosledno preverja, ali so v poročilih, mnenjih, predlogih, ki jih CSD posreduje drugim institucijam, posredovane celovite in ne selektivno izbrane informacije."
Inšpektor pa praviloma ne more ugotoviti, kaj se je na razgovoru res zgodilo, ker tam ni bil prisoten. "Ustreznost vsebine uradnega zaznamka se ne da preveriti in prav zato je dokazna vrednost uradnega zaznamka samo procesnega značaja. Vsebina uradnega zaznamka lahko v nadaljevanju usmerja nadaljnja poizvedovanja oziroma ugotovitvena dejanja CSD oziroma sodišče v razjasnitev vsebin, navedenih v uradnem zaznamku," je povedal Stefanoski. Če je bil narejen zapisnik, lahko stranka ob podpisu ali pozneje tudi poda pripombe: "Vsebini zapisnika lahko vsaka stranka ugovarja in podaja svoje pripombe."
A v večini takih primerov niso ugotovili nepravilnosti. Če je starš sprva zapisnik podpisal brez pripomb in pozneje ni pisno ugovarjal, bo zelo težko pozneje trdil, da zapisnik ne odraža pravilno povedanega, razlaga Stefanoski: "V večini primerov, v katerih smo preverjali nestrinjanje z vsebino zapisnikov, je stranka CSD (prijavitelj v inšpekcijskem nadzoru) izrecno podpisala, da na vsebino zapisnika nima pripomb, prav tako pa naknadno ni posredovala pisnih pripomb."
Stefanoski nam je povedal, da inšpektor načeloma sicer ne obravnava vsake navedbe iz prijave kot samostojnega očitka, na katerega bi moral posebej odgovoriti. Stefanoski pravi, da inšpektorat "celovito preverja zakonitost izvajanja določene naloge", dodatno pa se osredotoči samo na tiste navedbe iz prijave, ki kažejo na sporna ravnanja CSD. "Velik delež prijav namreč vsebuje očitke izvajalcem dejavnosti, za katere je nesporno, da so neutemeljeni (npr.: CSD je neupravičeno zaprošal šolo, zdravnika, policijo… o stanju mladoletnega otroka)," nam je dejal Stefanoski. O očitkih, ki jih inšpektor že vnaprej šteje za očitno neutemeljene, se praviloma sploh ne izreka.
"Samo zato, ker inšpektor ni ugotovil nezakonitosti – drugače rečeno: ni potrdil očitkov, ki so se izkazali za neutemeljene – prijavitelj še ne more vztrajati pri trditvi, da je ravnanje izvajalca, ki ga je nadziral inšpektor, nezakonito," dodaja.
Vsaj ena stran se z odločitvijo praviloma ne strinja
Socialno inšpekcijo smo vprašali tudi, kolikšen delež prijav glede dela CSD se nanaša na očitke o pristranskosti strokovnih delavcev in pri katerih CSD-jih oziroma enotah je takih prijav največ. Stefanoski nam je pojasnil, da podatkov o očitku "pristranskosti" ne zbirajo, ob tem pa ocenjuje, da se očitki o pristranskosti pojavljajo v vseh prijavah, ki se nanašajo na področja, kjer CSD pomaga pri sporazumevanju med staršema ali drugimi osebami, ti pa se kljub pomoči CSD ne morejo sporazumeti in mora o sporu odločiti sodišče. Po njegovi oceni se najmanj ena stran z mnenjem CSD ali odločitvijo sodišča pogosto ne bo strinjala in bo očitala pristranskost. Dodal je, da na podlagi primerjave števila prejetih prijav in števila strokovnih delavcev na posameznem CSD ne ugotavljajo, da bi kateri od CSD bistveno odstopal po številu prejetih prijav: "Na podlagi primerjave števila prejetih prijav in števila strokovnih delavcev na posameznem CSD (posamezni CSD imajo lahko tudi nekajkrat večje število zaposlenih kot drugi, kar pa pomeni tudi večje število uporabnikov, večje število izvedenih nalog in posledično večjo verjetnost za nezadovoljstvo uporabnika), ne ugotavljamo, da bi kateri od CSD bistveno odstopal po številu prejetih prijav."
Varuh: "Nismo sodišče, inšpekcija ali pritožbeni organ"
Bralka se je po lastnih navedbah večkrat obrnila tudi na Varuha človekovih pravic. Pravi, da je Varuh opravil razgovore in poizvedbe pri CSD, vendar Varuh ni oblastni organ (pritožbeni, inšpekcijski ali sodni organ) in ne more spreminjati ali razveljavljati odločitev drugih organov. Lahko le opozarja. "Moje subjektivno mnenje je, da je to neuporabno, v našem primeru je dodatno poslabšalo situacijo," nam je zaupala bralka.
Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) določa, da ima Varuh pooblastila do vseh državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Varuh preverja ravnanje z vidika spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načel pravičnosti in dobrega upravljanja. To pomeni, da lahko preverja ravnanje CSD z vidika človekovih pravic, pravil postopanja in dobrega upravljanja. V ta namen lahko od organov zahteva pojasnila, podatke in dokumentacijo ter jim ob ugotovljenih nepravilnostih poda mnenja, predloge, kritike in priporočila za njihovo odpravo. Ne sme pa prevzeti vloge sodišča in namesto njega presojati dokazov, ugotavljati dejanskega stanja ali odločati o varstvu, vzgoji in stikih. Njegove ugotovitve in priporočila pa praviloma niso pravno zavezujoči izvršilni akti, kot sta sodba ali upravna odločba.
Na očitek, da je njihovo opozarjanje v praksi neučinkovito, kadar zatrjevane nepravilnosti CSD že vplivajo na življenje otrok, Varuh odgovarja, da "razume pomisleke pobudnikov, zlasti kadar gre za postopke, ki neposredno vplivajo na življenje otroka". Vendar mora spoštovati pooblastila, ki mu jih daje zakon, in neodvisnost sodnega odločanja.
Hkrati pa poudarja, da njegova vloga ni omejena na pasivno opozarjanje. Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko pridobi pojasnila organov, preveri konkretne očitke, opozori na ugotovljene nepravilnosti, poda mnenje z vidika človekovih pravic in zahteva odziv pristojnega organa. "Na podlagi posameznih primerov lahko opozori tudi na širše, sistemske težave," razlaga Varuh.
Ali lahko Varuh kljub odprtemu sodnemu postopku od CSD zahteva pojasnila in dokumentacijo ter poda mnenje o ravnanju CSD?
Zakon o varuhu človekovih pravic pri tem postavlja pomembno mejo. Njegov 24. člen določa, da Varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali očitno zlorabo oblasti. Hkrati 25. člen določa, da lahko Varuh vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki pred organom teče.
Zato odprt sodni postopek sam po sebi ne pomeni, da je vsako ravnanje CSD, ki je povezano z družinsko zadevo, avtomatično zunaj dosega Varuha. Odločilno je, kaj je predmet Varuhove obravnave.
"Varuh lahko v okviru svojih zakonskih pristojnosti preverja ravnanje CSD z vidika spoštovanja človekovih pravic, pravil postopanja in dobrega upravljanja ter od njega zahteva potrebna pojasnila in informacije. Ne sme pa prevzeti vloge sodišča in namesto njega ugotavljati pravno relevantnega dejanskega stanja, presojati dokazov ali odločati, katera ureditev varstva, vzgoje ali stikov je v konkretnem primeru v največjo korist otroka," je za naš portal pojasnil Varuh.
To je varuh dosegel v konkretnem primeru
Dober prikaz te razmejitve je primer, v katerem je Varuh preverjal očitke o pristranskosti CSD pri varstvu in vzgoji otrok, stikih in obravnavanju prijave nasilja. Varuh je dosegel, da je pristojni center za socialno delo odgovoril pobudniku na njegovo elektronsko sporočilo.
Če hkrati poteka inšpekcijski postopek, Varuh prav tako ne prevzema pristojnosti inšpekcije. Lahko pa, kadar je to potrebno za obravnavo pobude v okviru njegovih pristojnosti, upošteva tudi ugotovitve pristojnega nadzornega organa. V enem od obravnavanih primerov je tako pridobil poročilo Socialne inšpekcije o izvedenem inšpekcijskem postopku.
Varuh o ugotovitvah vedno obvešča prijavitelja
Varuh pobudnike, kot pojasnjuje, "vedno seznani z izidom obravnave pobude in svojimi ugotovitvami"."Posameznik mora biti v mejah, ki jih dopušča zakonodaja, ustrezno seznanjen z obravnavo svoje vloge oziroma prijave in ravnanjem pristojnega organa. Pomanjkljiva ali nejasna komunikacija lahko zmanjšuje zaupanje posameznikov v institucije, kar je v občutljivih družinskih zadevah še posebej problematično," pravi. "Če pa pobude ne more vzeti v obravnavo, pobudnikom pojasni razloge in jih, kadar je to mogoče, napoti na drugo ustrezno pravno oziroma institucionalno pot, skratka, seznani jih z ustreznimi pravnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago," za naš portal poudarja Varuh.
Ob tem pa opozarja, da je treba razlikovati med seznanitvijo z bistvenimi ugotovitvami in posredovanjem celotne dokumentacije, saj je obseg informacij odvisen od konkretnega primera in zakonskih omejitev, predvsem varstva osebnih in drugih varovanih podatkov.
Pomenljiv je odgovor Varuha na vprašanje, ali se mu zdi sistem nadzora nad delom CSD v družinskih zadevah dovolj učinkovit. Varuh odgovarja, da učinkovitosti nadzora ni mogoče presojati zgolj po tem, ali nadzorni mehanizmi formalno obstajajo, temveč predvsem po tem ali v praksi zagotavljajo pravočasno in učinkovito varstvo pravic: "Bistveno je, ali so nadzorni postopki v praksi dostopni, izvedeni brez nepotrebnega odlašanja, vsebinsko poglobljeni ter sposobni zagotoviti učinkovito odpravo ugotovljenih nepravilnosti in preprečiti njihovo ponavljanje." Posebej pri družinskih zadevah, ki zadevajo otroke, čas ni zgolj procesna okoliščina. Po Varuhovem stališču lahko prepozen nadzor ali zapoznela odprava nepravilnosti povzroči posledice, ki jih poznejša ugotovitev kršitve ne more več v celoti odpraviti. Za otroka in odnos s staršem je lahko že prepozno. To poudarja tudi naša bralka, ki pravi, da bosta njena otroka posledice obravnave nosila vse življenje.
Informacije, ali je bila vloga obravnavana in bistvene ugotovitve so temelj pravne varnosti
Varuh zagovarja bolj transparentno, pravočasno in razumljivo komunikacijo državnih organov s posamezniki. Pobudniku bi moralo biti "v okviru zakonsko dopustnega praviloma omogočeno razumeti, ali je bila njegova vloga vsebinsko obravnavana, kaj je organ preveril, kakšne so bile bistvene ugotovitve in ali so bili zaradi ugotovljenih nepravilnosti sprejeti ukrepi", meni: "Ustrezno obveščanje pobudnikov oziroma prijaviteljev ni zgolj vprašanje dobre upravne prakse, temveč pomemben element pravne varnosti, institucionalne odgovornosti in zaupanja javnosti v učinkovitost nadzornih mehanizmov."
Ob tem poudarja, da je "obseg informacij, ki jih je mogoče posredovati, nujno omejen s pravili o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti, zaupnosti postopkov, največji koristi otroka ter procesnem položaju prijavitelja. Vendar teh omejitev ni mogoče razlagati tako široko, da bi posamezniku, kadar zakon omogoča posredovanje informacij, onemogočale pridobitev vsakršne vsebinske povratne informacije o obravnavi njegove pobude".
"Takšna povratna informacija je pomembna tudi z vidika učinkovitega pravnega varstva. Če posameznik ne more ugotoviti, ali je bila njegova prijava dejansko preverjena in kakšen je bil njen institucionalni učinek, težje presodi, ali so potrebni nadaljnji pravni oziroma drugi razpoložljivi postopki," Varuh kritizira dejstvo, da socialna inšpekcija prijaviteljev o ugotovitvah ne obvešča.
"Zato je utemeljeno prizadevanje za takšen sistem obveščanja, ki ob doslednem spoštovanju zakonskih omejitev zagotavlja najvišjo možno stopnjo transparentnosti. Učinkovit nadzor namreč ne predpostavlja zgolj tega, da pristojni organ nepravilnosti preveri, temveč tudi, da je v zakonsko dopustnem obsegu mogoče razbrati, da je nadzorni mehanizem dejansko deloval in da so njegove ugotovitve privedle do ustreznega institucionalnega odziva," pravi za naš portal.
Serija priporočil, povezanih z družinskimi postopki
Varuh je v zadnjih letih podajal oziroma ponavljal več priporočil, povezanih z delovanjem sistema varstva otrok, delom centrov za socialno delo in družinskimi postopki.
Med drugim Varuh vsa leta vztrajno opozarja na nujnost pravočasnega odločanja v postopkih, ki zadevajo otroke, ter na pomanjkanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov, kar neposredno vpliva tudi na dolgotrajnost sodnih postopkov v družinskih zadevah.
Leta 2024 je Varuh med novimi priporočili posebej priporočil, naj pristojni ministrstvi storita vse potrebno, da se otroku, ki ga je treba umakniti iz družine, to omogoči nemudoma in da se za to zagotovijo ustrezna sredstva.
Varuh je centrom za socialno delo priporočal tudi ustrezno pomoč in sodelovanje v čezmejnih družinskih zadevah, kadar je potrebna zaščita otrok ali drugih ranljivih oseb. Prav tako se je zavzemal za to, da morajo biti odločitve CSD na področju skrbništva ustrezno obrazložene in da mora biti posamezniku omogočeno učinkovito pravno varstvo.
Na področju nasilja v družini Varuh med drugim priporoča, naj pristojni organi okrepijo informiranje posebej ranljivih oseb o možnostih prijave nasilja v družini. Ob tem dosledno poudarja ničelno toleranco do nasilja nad otroki ter pomen hitrega in učinkovitega ukrepanja v postopkih, v katere so vključeni otroci.
Poleg formalnih priporočil je Varuh v konkretnih pobudah preverjal tudi ravnanje CSD pri stikih in posegih v družinsko življenje. Nepravilnosti v konkretnem primeru ni ugotovil, je pa poudaril, da mora biti pri vsakem posegu v pravico do družinskega življenja na prvem mestu največja korist otroka.
Varuh obravnava tudi primere izrazitih starševskih konfliktov in vprašanja stikov. V poročilu za leto 2024 je denimo opisal primer, v katerem je bil otrok dolgotrajno vpet v partnerski konflikt med staršema in starimi starši, ter poudaril potrebo po njegovi zaščiti. V istem poročilu je obravnavan tudi primer otrok, ki sta bila žrtvi družinskega nasilja in sta jasno ter konsistentno zavračala stike z nasilnim staršem. Varuh je poudaril pomen njunega izraženega mnenja in pojasnil, da zagovornik otroka ni namenjen vzpostavljanju stikov, temveč temu, da otroku pomaga izraziti njegovo lastno mnenje.
ko bo katera iz csd letela skozi okno v četrtem štuku zna bit da se bo kaj premaknilo.