Po objavi zgodbe o materi, ki je CSD Jesenice očitala prepočasno ukrepanje ob opozorilih o ogroženosti otrok in pristransko ravnanje strokovne delavke M. O., se nam je oglasila še ena mati z zelo podobno izkušnjo. Tudi ona socialni delavki M. O. očita, da je minimalizirala nasilje, selektivno zapisovala dejstva in v nadaljevanju postopka vse bolj problematizirala njo, ne pa očeta otroka.
Dokazovanje nasilja s posnetki
Nova sogovornica opisuje, da se je po razhodu z otrokovim očetom, s katerim sta živela ločeno, na institucije obrnila zaradi vse hujših skrbi za svojo triletno hčerko. Deklica naj bi se s stikov vračala bolna, neprespana, razdražljiva in spremenjenega vedenja, v dokumentih, ki nam jih je posredovala, pa so omenjene tudi posamezne poškodbe, med drugim velika buška na glavi.
Zaradi starosti otroka in težav pri ugotavljanju, kaj se dogaja z njeno hčerko, ko je pri očetu, se je odločila dogajanje ugotoviti z zvočnimi posnetki. Iz pridobljenih posnetkov je razbrala, da oče nasilno ravna do hčerke.
Iz dokumentacije in njenega pričanja izhaja, da jo je zaradi nedovoljenega snemanja partner prijavil policiji, vendar vsebina posnetkov v tem delu kazenskega postopka sploh ni bila obravnavana. Opisuje, da je imela v tistem času odobreno brezplačno pravno pomoč predvsem za drug, premoženjskopravni spor z nekdanjim partnerjem, odvetnik pa ji je svetoval, naj najprej zaključi tisti postopek, preden se bori v postopku zaradi očitka neupravičenega zvočnega snemanja. Ko je bil premoženjskopravni spor končan, pa ji je pojasnil, da zanjo v zadevi, povezani s prijavo zaradi snemanja, ne dela več ter da ni več upravičena do njegovega zastopanja v okviru brezplačne pravne pomoči. Po besedah sogovornice je to pomenilo "iskanje novega odvetnika in dodatne stroške in izgubo dragocenega časa v obdobju, ko bi bilo treba hitro ukrepati". Iz sodne dokumentacije, ki nam jo je posredovala, je razvidno, da je bila zaradi neupravičenega zvočnega snemanja sprva kaznovana z denarno kaznijo, vendar je nato vložila pritožbo, v kateri je na desetih straneh opisala vsebino posnetkov, ki jih do tedaj očitno sploh še niso predvajali oziroma analizirali, saj je odločitev o kazni bila po tej pritožbi razveljavljena. Iz sodne prakse namreč izhaja, da pravica do zasebnosti ni absolutna in da je lahko poseg vanjo ustavno dopusten, če varuje močnejšo pravico, denimo zaščito otroka. Zato sogovornica meni, da bi ji obljubljena pravna pomoč odvetnika lahko izboljšala položaj v postopku, saj sama nikakor ni dosegla, da bi policisti ali na sodišču te posnetke dejansko poslušali oziroma obravnavali tudi vsebinsko.
Posnetkov nato dolgo ni upala pokazati nobeni drugi instituciji. Obrnila pa se je na Društvo SOS in na pediatrinjo deklice, T. L., ki je po njenih besedah prav tako ni jemala resno: "Ko sem ji že v začetku oktobra 2024 omenila, kaj se dogaja, mi je odvrnila 'da dokler deklica nima modric, nimamo kaj'." Sogovornica pediatrinji očita, da ni prepoznala dolžnosti za takojšnje ukrepanje. "Pediatrinja ni niti obvestila CSD o sumu nasilja nad deklico na podlagi mojih skrbi, nekaterih hčerkinih pričevanj ter njenega spremenjenega in čudnega vedenja," opisuje sogovornica. Dodaja še, da je pozneje ob vpogledu v dokumentacijo ugotovila, da njen prvi sum nasilja sploh ni bil uradno zabeležen.
Po njeni oceni se je prelomni trenutek zgodil šele novembra 2024, ko se je opogumila in posnetke pokazala pedopsihiatrinji, ki jih je strokovno ovrednotila in svoje ugotovitve vključila v izvid, bralko pa s posnetki napotila na Policijsko postajo Jesenice. Tam so po navedbah sogovornice policisti poslušali vsaj del posnetkov in jo še isti dan napotili na CSD Jesenice h socialni delavki M. H.. Po besedah sogovornice je M. H. slišala le dva od 22. obremenjujočih posnetkov in "takoj rekla, da drugih sploh ne rabi več slišati". Sogovornica nam je posredovala dokument, ki dokazuje, da je M. H. tisti dan otroka ocenila kot visoko ogroženega in sodišču takoj predlagala stike pod nadzorom. Med rizičnimi dejavniki je navedla čustveno izsiljevanje, pritiske na otroka, otrokovo poročanje o fizičnem nasilju in impulzivnost očeta.
Primer je prevzela M. O.: "Kaj, a boste rekli, da oče hčerke nima rad?"
Za podajanje mnenja sodišču je nato postala zadolžena socialna delavka M. O.. V fazi izvajanja stikov pod nadzorom je sogovornica socialni delavki M. O. pokazala posnetke, ki dokazujejo nasilje očeta nad hčerko. Po besedah sogovornice je bil odziv M. O. ob poslušanju posnetkov povsem drugačen od odziva socialne delavke M. H. in začetne ocene ogroženosti.
M. O. naj bi sogovornici po poslušanju posnetkov, ki dokazujejo nasilje očeta nad hčerko, mirno in s posmehljivim nasmehom dejala: "Kaj, a boste rekli, da on nje nima rad?" Bralka pravi, da jo je takšen odziv pretresel, saj ne more učiti svoje hčerke, da jo ima rad nekdo, ki jo tepe in nad njo izvaja verbalno nasilje.
V roku enega meseca dve različni strokovni oceni o nasilju
Prav tako se je po tem, ko je primer prevzela socialna delavka M. O., torej manj kot mesec dni pozneje, vsebina uradnih zapisov, ki nam jih je posredovala bralka, bistveno spremenila. V dokumentih je CSD Jesenice, ki je prej ocenil, da oče ogroža triletnico, kot rizične dejavnike začel izpostavljati ravnanja matere, med drugim njeno nenaklonjenost stikom z očetom in njeno preselitev z otrokom v nekdanje domače okolje.
"Moja hči je ogrožena s strani očeta, problem sem pa jaz, ker tem stikom nisem naklonjena," je ogorčena sogovornica, katere edina skrb je otrokova varnost in da se ne bi otroku povzročala retravmatizacija. Navaja, da se oče več dogovorjenih stikov sploh ni udeležil oziroma jih je odpovedal, pozneje pa je posamezne stike tudi skrajšal, njo pa je M. O. (tudi v mnenjih za sodišče) obsojala zaradi selitve v drug kraj, ki pa po besedah bralke ni bila povezana z namernim onemogočanjem stikov.
Bralka kot problematično izpostavlja še, da je M. O. v poročilih poudarjala, da se deklica "še posebej razveseli očeta", medtem ko po njeni oceni niso ustrezno odražala vsebine posnetkov in drugih okoliščin, ki bi kazale na otrokovo stisko. "Stiki pod nadzorom so umetno ustvarjeno okolje, človek, ki je pod nadzorom se v eni uri kaže popolnoma drugače kot za štirimi stenami brez očividcev," poudarja sogovornica, da se ji ni zdelo pošteno, da je socialna delavka svojo oceno očeta v veliki meri oprla na njegovo ravnanje med enournimi stiki pod nadzorom, ne pa tudi na posnetke in druge okoliščine, ki so po njenem kazale na otrokovo stisko in na povsem drugačno dinamiko odnosa zunaj nadzorovanega okolja. Bralka za Žurnal24 opisuje tudi, da naj bi bile nekatere njene navedbe v poročilih izpuščene ali zapisane drugače, kot jih je podala.
Ker smo imeli pred seboj dve med seboj bistveno različni strokovni oceni, podani v manj kot enem mesecu, smo CSD Jesenice vprašali, kako pojasnjujejo takšen preobrat oziroma kako je lahko poročilo M. H. tako drugačno od poročila M. O.. Pomočnica direktorja Alenka Korošec je odgovorila, da so bile "razlike v mnenjih med različnimi obdobji posledica vključevanja novonastalih okoliščin z namenom prilagajanja ukrepov trenutni največji koristi otroka". "Ocena ogroženosti otroka je dinamičen proces, ki se odziva na trenutne razmere, nove okoliščine in informacije ter ravnanja staršev," je dodala. Poleg tega je še stopila v bran M. O.: "Mnenja CSD so rezultat timskega dela in ne presoje posameznika."
Socialne delavke niso zamenjali, ampak ...
Bralko je bilo strah, da bi zaradi olepševalnih okoliščin, ki jih M. O. piše o očetu in slabšalnih o njej, sodišče očetu njene hčerke kmalu znova dovolilo stike. Ne verjame namreč, da bi se nasilje nad hčerko nehalo.
Januarja 2025 je bralka zato zahtevala zamenjavo socialne delavke M. O.. V zahtevi je navedla očitke o pristranskosti, minimaliziranju nasilja, neprimerni komunikaciji, neresničnih oziroma nepopolnih zapisih in se sklicevala na vprašanje strokovne pristojnosti.
CSD pa njene zahteve sploh ni obravnaval vsebinsko, ampak jo je zavrgel kot procesno nedopustno. Ocenili so, da v zadevah, v katerih je sodelovala M. O. (mnenje sodišču v postopkih varstva koristi otrok in izvajanje stikov pod nadzorom) ni šlo za upravni postopek oziroma za "upravno zadevo" v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato po njihovi razlagi tudi ni bilo podlage za izločitev uradne osebe na podlagi pravila o izločitvi oziroma zamenjavi uradne osebe zaradi pristranskosti.
Čeprav so njeno prošnjo zavrnili, pa je bila po njenih besedah v nadaljevanju bila pri delu M. O. vedno prisotna še druga socialna delavka (I. O.), kar pomeni, da so na CSD Jesenice vendarle ugotovili pomanjkljivosti pri delu M. O. saj nam je Korošec pojasnila, da v primeru očitka nad delom socialne delavke "vodja enote opravi pogovore s strokovnim delavcem in uporabnikom ter pridobi pisne opredelitve", preverjanje pa vključuje tudi "vpogled v spisovno dokumentacijo, komunikacijo in preverjanje vsebine zapisov" in le v primeru "ugotovljenih pomanjkljivosti" sprejmejo takšen "korektivni ukrep". Poleg dela v paru sta možna korektivna ukrepa še "dodatno usposabljanje ali poostren nadzor", je dejala Korošec.
Naj spomnimo, da so na CSD Jesenice zavrnili tudi prošnjo prve bralke, da se iz primera umakne strokovna delavka M. O.. Menila je, da je v mnenjih sodišču pristranska zaradi poznanstva z njenim nekdanjem partnerjem, zaradi tega poznanstva pa naj bi celo lagala.
Pomočnica direktorja Alenka Korošec je za naš portal takrat pojasnila, da zamenjava strokovnega delavca ni avtomatična pravica stranke, temveč mora ta navesti utemeljen razlog za zamenjavo. Glede na to, da očitki o pristranskosti, poznanstvih, neprimerni komunikaciji očitno niso utemeljeni, smo jo zdaj vprašali, kaj je torej utemeljen razlog za zamenjavo socialne delavke.
"Utemeljen razlog predstavljajo zgolj konkretne in preverljive okoliščine, kot so konflikt interesov, predhodne osebne ali druge povezave s stranko ali ugotovljene bistvene strokovne nepravilnosti," je bila tokrat jasna. "Subjektivni občutek starša, da ni deležen nepristranske obravnave ali lastna interpretacija določenih formulacij, praviloma ne predstavlja utemeljenega razloga za zamenjavo. Dolžnost CSD je, da starše sooča s strokovnimi stališči, ki morda niso v skladu z njihovimi pogledi, kar je sestavni del strokovnega dela in ne pristranskosti. Center si prizadeva za spoštljivo komunikacijo, vendar je v postopkih pristranski izključno v korist otrok," je dodala.
Nepravilnosti pri delu socialne delavke niso ugotovili
Na vprašanje, kako je mogoče, da se nad ravnanjem iste strokovne delavke pritožuje več mater, uradne posledice pa iz teh očitkov ne sledijo, pomočnica direktorja odgovarja, da sta "v zadnjih petih letih Socialna inšpekcija ter Varuh človekovih pravic v okviru rednih in izrednih nadzorov pregledala več zadev, ki so vključevale delo strokovne delavke. V nobenem primeru niso bile ugotovljene nepravilnosti. Postopki so bili vodeni zakonito, strokovno in v skladu z metodami socialnega dela. Na podlagi teh ugotovitev dodatni ukrepi niso bili potrebni, saj obstoječi sistem notranjih kontrol deluje ustrezno". Dodala je še, da "center sicer ne vodi statističnih evidenc o očitkih ali pritožbah zoper posamezne javne uslužbence", a "glede na obseg dela – enota obravnava več kot 130 zadev s področja družinskih razmerij oziroma razvez ter več kot sto zadev ugotavljanja ogroženosti otrok letno – je število očitkov o pristranskosti glede na obseg obravnavanih zadev ter porast izrazito konfliktnih razvez zanemarljivo malo".
*Fotografije so simbolične.
