Letos skoraj trikrat več smrtnih poškodb pri delu kot lani in predlani

Leto 2026 se je na področju varnosti pri delu začelo v znamenju tragičnih izgub. V obdobju od 1. januarja do 10. aprila letos se je zgodilo 11 smrtnih nesreč pri delu, devet v Sloveniji in dve v Nemčiji. Nesreče so se zgodile v različnih dejavnostih, v gradbeništvu, gozdarstvu, transportu, pri delu s traktorji in težko mehanizacijo ter tudi v javnih ustanovah. 

Gre za ogromno odstopanje od običajne statistike. V istem obdobju v preteklih dveh letih so se zgodile štiri smrtne delovne nesreče, v celotnem letu 2024 pa po uradnih evidencah 16 smrtnih nezgod pri delu.

11 smrtnih nesreč pri delu

• 10. januar 2026: Pri posipanju ceste je s traktorjem zdrsnil po brežini

10. januarja so bili gorenjski policisti malo pred 3. uro ponoči obveščeni o prometni nesreči, v kateri je bilo udeleženo plužno vozilo. V nesreči je umrl 28-letni voznik traktorja. Pri posipanju ceste je s traktorjem zdrsnil po brežini.

Sredi noči Slovenija Gorenjska: Med pluženjem umrl 28-letnik

• 16. februar 2026: Med montažo jeklenega nosilca je ta zdrsnil z višine in padel na delavca (Nemčija)

• 18. februar 2026: Pri spravilu lesa se je smrtno poškodoval 44-letnik

Škofjeloške policiste so 18. februarja nekaj po 17.15 obvestili o smrtni nesreči moškega med izvajanjem gozdarskih del v gozdu na območju občine Gorenja vas–Poljane. Med žaganjem hloda se je ta skotalil na 44-letnega delavca in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl.

Slovenija Huda nesreča pri delu: Umrl 44-letnik

• 22. februar 2026: Pri sestopu na gradbeni oder se mu je zlomila prečka

22. februarja, nekaj po poldnevu, se je v Štepanjskem naselju v Ljubljani zgodila huda delovna nesreča. Moški je opravljal delo na strehi ene tamkajšnjih večstanovanjskih stavb, pri sestopu na gradbeni oder pa se je zlomila prečka, zaradi česar je z višine 15 metrov padel na tla in zaradi hudih poškodb na kraju dogodka izgubil življenje.

Slovenija Huda delovna nesreča, splet nesrečnih okoliščin botroval tragediji

• 24. februar 2026: Na Jesenicah delovni stroj do smrti povozil delavca

Jeseniški policisti so bili 24. februarja nekaj po 8. uri obveščeni o dogodku na delovišču na območju Jesenic, v katerem je umrl 36-letni moški. Delavca so povozili z delovnim strojem.

Slovenija Huda nesreča na Gorenjskem: Umrl 36-letnik

• 25. februar 2026: Na 40-letnega delavca padel del stene

Med adaptacijo objekta na Teharski cesti v Celju se je 25. februarja zgodila nesreča, v kateri je umrl 40-letni delavec. Delavec je z rušilnim kladivom rušil steno od spodaj navzgor, katera se je podrla nanj. Kljub hitri pomoči, ki so mu jo nudili, je na kraju nesreče umrl.

Slovenija Huda nesreča, 40-letnik je umrl na kraju

• 1. marec 2026: Nesreča med nalaganjem hlodovine

Na območju Policijske postaje Ljutomer je bila 1. marca obravnavana nesreča pri delu, do katere je prišlo med nalaganjem hlodovine. Ena oseba se je pri tem huje poškodovala in bila prepeljana v bolnišnico, kjer je kljub nudeni zdravniški pomoči umrla.

Slovenija Na območju Ljutomera prišlo do nesreče, ena oseba umrla

• 5. marec 2026: Delavec je iz neznanega razloga omahnil s stopnice na zadnjem delu nadgradnje smetarskega vozila

• 10. marec 2026: Na 62-letnico med čiščenjem padlo kovinsko okno

V Žalcu je 10. marca v delovni nesreči umrla 62-letna ženska, so sporočili s Policijske uprave Celje. Med opravljanjem dela v Medobčinski splošni knjižnici Žalec je delavka odprla kovinsko okno, to pa je padlo na njo. Zaradi poškodb je umrla na kraju nesreče.

Slovenija Huda nesreča danes zjutraj, ženska na kraju umrla

• 19. marec 2026: Ko je usmerjal voznika, ga je ta s tovornim vozilom stisnil ob nakladalno rampo (Nemčija)

• 7. april 2026: Kovinska konstrukcija pod seboj pokopala 27-letnika

V delovni nesreči v Mariboru je 7. aprila dopoldne pri delu s kovinsko konstrukcijo umrl 27-letni moški, državljan Bosne in Hercegovine, so potrdili na mariborski policijski upravi. Povezovalni element za spajanje je padel s kovinske konstrukcije in ga zadel delavca v hrbet.

Delovna nesreča Slovenija Življenje sta mu rešila motorista, preprečila, da ne bi izkrvavel

Naj ob tem opozorimo, da je bilo sicer delovnih nesreč v strogem pomenu besede še več. Naj spomnimo, da se je na primer 7. januarja 2026 na območju Ruš pri sečnji lesa tragično ponesrečil 41-letnik, 11. marca 2026 se je v naselju Petkovec v občini Logatec prevrnil traktor, 75-letni voznik pa je ostal ukleščen pod vozilom in je poškodbam na kraju dogodka podlegel, 31. marca 2026 pa je na območju Rošpoha pri Mariboru v nesreči s traktorjem ugasnilo je življenje 18-letnika. A teh nesreč Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) ni obravnaval, ker ni šlo za nezgode na delovnem mestu. 

Glede na Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) se pojem nezgode pri delu namreč opredeljuje kot "nezgoda pri delu oziroma nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca". Vsi ostali dogodki in nesreče, v katerih se poškodujejo, tudi smrtno, na primer občani, upokojenci itd. glede na Zakon o varnosti in zdravju pri delu niso nezgode pri delu in niso v pristojnosti obravnave inšpektorata za delo.

Kaj počnejo nadzorne institucije?

Čeprav glede strukture delavcev, ki so se smrtno ponesrečili, ni zaznati vzorca kakršnegakoli izstopanja glede državljanstva, starosti ali poklica, je dejstvo, da se je v nekaj več kot treh mesecih zvrstilo 11 delovnih nesreč, alarmantno. 

Z Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) so nam pojasnili, da so v letu 2026 opravili osem izrednih nadzorov smrtnih nezgod. Poleg tega so v obdobju od 1. januarja 2026 do 14. aprila 2026 opravili 1744 inšpekcijskih pregledov s področja varnosti in zdravja pri delu in ugotovili 3655 kršitev. "Izdanih je bilo 123 opozoril na podlagi Zakona o prekrških, 79 opozoril na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, 190 opominov, 169 prekrškovnih odločb z izrekom globe, 235 plačilnih nalogov in 499 upravnih odločb. Dano je bilo tudi eno naznanilo kaznivega dejanja," so za Žurnal24 povedali na inšpekciji za delo.

Inšpektorat vsako leto v okviru usmerjenih akcij intenzivno izvaja nadzore tudi v dejavnostih, kjer je zaznati večje število nezgod pri delu. Vsako leto tako na primer poteka akcija nadzora gradbišč. "V letu 2026 teče tudi akcija nadzora strokovnih delavcev, kjer se nadzoruje tudi, kako strokovni delavci usposabljajo delavce za varno delo," so nam razkrili na inšpektoratu.

Saša Despot

"V nadzorih se ugotavlja, da zakonodajo kršijo tako delodajalci kot tudi delavci in samozaposlene osebe," ugotavljajo. "Na splošno ugotavljamo zelo nizko kulturo upoštevanja ukrepov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu tako s strani delodajalcev kot tudi delavcev. Eden od razlogov za nezgode pri delu je vezan tudi na slabo usposobljenost delavcev za varno delo. Sami konkretni vzroki za nezgode pri delu pa so zelo različni in do njih prihaja zaradi neupoštevanja ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu tako s strani delodajalcev kot tudi s strani delavcev," pojasnjujejo na inšpektoratu.

Delodajalec mora primerno poskrbeti za varnost delavca

Zakon o varnosti in zdravju pri delu pravi, da mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delovno mesto, ob uvedbi nove tehnologije ali novih delovnih sredstev ter ob spremembah v delovnem procesu, ki lahko vplivajo na varnost pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposobljenost za varno delo mora delodajalec preverjati na delovnem mestu.

Delodajalec je prav tako dolžan zagotoviti občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki opravljajo delo na mestih z večjimi tveganji za nezgode ali poklicne bolezni, oziroma na mestih, kjer so te pogostejše. Roki za občasne preizkuse ne smejo biti daljši od dveh let.

Pravila so jasna, v praksi pa ...

A v praksi se kljub jasnim pravilom velikokrat zalomi, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. "Ugotavljamo, da nekateri delodajalci usposabljanja delavcev ne zaupajo strokovnim službam, ki imajo za opravljanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu pridobljeno dovoljenje MDDSZ. Ob tem se povečuje tudi problematika usposabljanja tujih delavcev, ki prihajajo iz različnih držav in pogosto ne govorijo ne slovenskega ne angleškega jezika (na primer delavci iz Kosova, Albanije, Nepala, Filipinov, Pakistana, Indije …). Zaradi jezikovnih ovir je pri teh delavcih oteženo preverjanje njihove dejanske usposobljenosti za varno in zdravo delo," pojasnjujejo, da velik dvom zbuja kakovost usposabljanja tujih delavcev, ki slovenskega jezika ne razumejo ali ga razumejo le delno.

Poleg tega so programi usposabljanja za varno delo pogosto preveč splošni in ne upoštevajo posebnosti posameznih delovnih mest in delovnih procesov, razlagajo na inšpektoratu: "Navodila za varno delo so pogosto splošna in niso prilagojena konkretni delovni opremi. To se pokaže predvsem ob nezgodah pri delu, do katerih pride med drugim tudi zaradi neustrezne ali pomanjkljive usposobljenosti za varno delo." Usposabljanje se vse pogosteje izvaja elektronsko, prek računalniških programov, s čimer se sicer formalno zadosti zahtevam zakonodaje, vendar so praktična usposabljanja pogosto izvedena pomanjkljivo oziroma zgolj formalno, včasih se sploh ne izvedejo ali pa se ne izvajajo na delovnih mestih. Poleg tega na inšpekciji poudarjajo, da "iz zapisnikov praktičnih preizkusov pogosto ni razvidno, kako je delavec dejansko izvedel določeno delo".

"Pogosto se dogaja, da praktično usposabljanje izvajajo neposredni vodje brez prisotnosti strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu, kar ni skladno z veljavno zakonodajo," ugotavljajo na inšpektoratu. Praktično usposabljanje za varno delo in preizkus praktične usposobljenosti za varno delo bi moralo biti izvedeno v sodelovanju med vodji delovnih procesov, ki dobro poznajo potek dela, tveganja in nevarnosti in strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu. "Takšen pristop praviloma zagotavljajo predvsem večji delodajalci," razlagajo, da je pri manjših delodajalcih praviloma več težav.

Je inšpektorjev premalo?

Trenutno je v okviru IRSD na področju varnosti in zdravja pri delu zaposlenih 37 inšpektorjev, so nam zaupali. "IRSD si vsako leto prizadeva za zagotovitev še večjega števila dovoljenih zaposlitev, saj vsekakor vsak dodatni inšpektor pomeni več nadzora na terenu," ob tem priznavajo, da jih je vseeno premalo.

nika.vajnhandl@styria-media.si