V nedeljo je nad območji Prebolda, Žalca, v večernih urah pa tudi v severnih delih države klestila toča v večernih urah. Nedeljsko neurje s točo v velikosti oreha je v žalski in preboldski občini povzročilo kar nekaj škode na objektih, prometnih sredstvih in poljščinah, predvsem na hmelju. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič si je ogledal kmetijske površine, ki jih je v preteklih dneh prizadelo neurje s točo, in ocenil, da je toča na hmelju povzročila približno 80-odstotno škodo, škoda na kmetijskih površinah in drugih objektih pa je nastala tudi na drugih območjih.
Večerne nevihtne celice so marsikoga tudi presenetile, saj ponoči nismo vajeni takšnega vremena. Vendar toča lahko nastane, ko so primerni pogoji v ozračju, tudi sredi noči, pojasnjuje dežurni meteorolog na ARSO. ''Res pa je, da so najbolj pogoste nevihte s točo popoldne, ko je ozračje najbolj nestabilno.''
Če se ta nestabilnost zgodi zvečer, ponoči ali zjutraj, lahko toča pada tudi ob neobičajnih urah. ''Tudi zjutraj smo jo že beležili, in to z velikim premerom,'' pravi meteorolog in dodaja, da je takšen pojav morda bolj neobičajen, nikakor pa ne gre za izključeno možnost ali kakšno posebnost.
Za pojav toče morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Meteorolog pojasnjuje, da mora biti ozračje nestabilno, kar pomeni, ''da temperatura zraka pada razmeroma hitro z višino. Zelo pomembno pri nastanku toče je tudi, da je v ozračju dovolj vetra in da je njegova hitrost večja, predvsem v višinah okoli 5 km. Nadalje tudi, da se nahajamo blizu vremenske motnje, recimo iz zahoda in severozahoda, ravno toliko, da se začnejo te nevihte sprožiti.''
Sezona neviht je letos omejena na drugo polovico poletja
Letošnje poletje v smislu močnejših neurij s točo ni bolj posebno v primerjavi s prejšnjimi poletji. Kot še pojasnjujejo na ARSO, se je poletje začelo sorazmerno umirjeno v smislu neviht. V mesecu juniju in večjem delu julija močnejših neviht ni bilo, v juniju smo se celo spopadali s sušo.
Še vedno pa lahko vsakršna toča povzroči škodo, četudi je manjša. V kmetijstvu lahko povzroči veliko škodo že takšna v velikosti lešnikov ali še manjša, če pada gosto, kar je včasih celo bolj škodljivo od debelejše toče. Dovolj pa je že manjše število močnejših neviht za nastanek večje škode. ''Toča v prejšnjem tednu je bila sicer debela, a ne tako kot lani v Domžalah ali leto poprej na območju Kočevja in doline reke Kolpe, kjer je dosegla tudi premer 10 centimetrov,'' še dodaja dežurni prognostik.
ko se arsotu sanja nastane toča iz njihovih možganskih kristalčkov ;)