Negativen trend pri bralni pismenosti petnajstletnikov v EU je res alarmanten, je opozoril minister za šolstvo Milan Zver, ki je v Bruslju prvič vodil zasedanje ministrov, pristojnih za izobraževanje, kulturo in mlade. Minister vidi razloge za to v kulturi računalnikov in slabi vključenosti priseljencev v družbo ter opozarja, da so morda cilji preveč optimistični.

Politike, ki temeljijo na metodi odprte koordinacije, torej niso del zakonodaje EU in obvezujoče za države članice, so "prepuščene počasnejšemu tempu", je menil minister in dodal, da je to "mogoče celo prav". "Ampak nekatere zastavljene cilje bi morale države hitreje reševati," je opozoril. "Slovenija je sicer dobra, ampak nekatere članice močno zaostajajo," je poudaril.

"Mislim, da vendarle nek napredek je," je sicer ocenil Zver. "Lahko rečem, da je zmagala ekonomija, zlasti z zahtevo po več diplomantov, ki končajo študij matematike, naravoslovja, tehnologije in tehnike," je menil. "Tukaj so rezultati odlični in v tem smislu evropski šolski sistemi sledijo zahtevam gospodarstva," je poudaril.

Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, z 21,3 odstotka v letu 2000 na 17 odstotkov v letu 2010. Nasprotno s cilji pa se je stanje celo poslabšalo, saj je bil leta 2006 ta delež 24,1-odstoten. Slovenija s 16,5 odstotka po drugi strani že sedaj dosega zastavljeni cilj.