Negativen trend pri bralni pismenosti petnajstletnikov v EU je res alarmanten, je opozoril
minister za šolstvo
Milan Zver, ki je v Bruslju prvič vodil zasedanje ministrov, pristojnih za
izobraževanje, kulturo in mlade. Minister vidi razloge za to v kulturi računalnikov in slabi
vključenosti priseljencev v družbo ter opozarja, da so morda cilji preveč optimistični.
Politike, ki temeljijo na metodi odprte koordinacije, torej niso del zakonodaje EU in
obvezujoče za države članice, so
"prepuščene počasnejšemu tempu", je menil minister in dodal, da je to
"mogoče celo prav".
"Ampak nekatere zastavljene cilje bi morale države hitreje reševati," je opozoril.
"Slovenija je sicer dobra, ampak nekatere članice močno zaostajajo," je poudaril.
"Mislim, da vendarle nek napredek je," je sicer ocenil Zver.
"Lahko rečem, da je zmagala ekonomija, zlasti z zahtevo po več diplomantov, ki končajo študij
matematike, naravoslovja, tehnologije in tehnike," je menil.
"Tukaj so rezultati odlični in v tem smislu evropski šolski sistemi sledijo zahtevam
gospodarstva," je poudaril.
Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo
prve stopnje bralne pismenosti, z 21,3 odstotka v letu 2000 na 17 odstotkov v letu 2010. Nasprotno
s cilji pa se je stanje celo poslabšalo, saj je bil leta 2006 ta delež 24,1-odstoten. Slovenija s
16,5 odstotka po drugi strani že sedaj dosega zastavljeni cilj.
V EU slaba bralna pismenost
Ministri EU za izobraževanje so potrdili poročilo o uresničevanju ciljev v izobraževanju za leto 2010, ki kaže na slabo bralno pismenost petnajstletnih Evropejcev.
