Slovenske prehranske smernice 2025 (SNG2025) naj bi predstavljale »kvantitativni okvir, ki temelji na rastlinah in je usklajen s planetarno dieto EAT-Lancet ter prilagojen nacionalnemu kontekstu. Avtorji članka, ki je dostopen na tej povezavi, so Nataša Fidler Mis, Boštjan Jakše in Zlatko Fras.

Kot piše Tatjana Pihlar v Dnevniku, je objava sprožila buren odziv v strokovnih krogih. Smernice so namreč nastajale v ozkem krogu, brez strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ožja delovna skupina je štela deset članov, med njimi sta bila tudi Fidler Mis in Jakše. Fidler Mis je Robert Golob novembra 2022 imenoval za nacionalno koordinatorko za hrano, Jakše pa je javnosti poznan po zagovarjanju primernosti veganske prehrane za otroke.

• Preberite tudi: Mesojedci se zaradi te Golobove napovedi počutijo zelo ogrožene

Financiranje sveta za prehrano je padlo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je predsednici sveta Fidler Mis med marcem 2023 in marcem 2024 izplačalo 12.000 evrov neto honorarja, je razvidno iz Erarja. Kasneje nakazil omenjenega ministrstva ni prejela, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati, da navedbe nekaterih članov omenjenega sveta, da je njegova predsednica lani odstopila, držijo, piše Dnevnik. Je pa lani prejela nakazilo v višini več kot 18.000 evrov s strani ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na ministrstvu so pojasnili, da so pooblastili ministrstvo za zdravje, da lahko črpa denar iz podnebnega sklada za potrebe posodobitve prehranskih smernic.

Smernice niso še bile v javni obravnavi, prav tako dokumenta vlada še ni sprejela, niti ni javno dostopen. Po navedbah časnika pa naj bi že bil pripravljen material za video promocijo smernic.

Kaj predvidevajo smernice?

Iz članka, objavljenega v MDPI Foods je mogoče razbrati, da so prednostne naloge smernic povečanje vnosa stročnic, polnozrnatih žit, zelenjave in oreščkov oziroma semen. Prav tako naj bi vire beljakovin iskali drugje, ne pa v rdečem in predelanem mesu. Študija zgoraj omenjenih avtorjev naj bi pokazala, da tako ženske kot moški v Sloveniji zaužijejo preveč mesa in soli, obenem pa premalo oreščkov oziroma semen.

• Mogoče vas zanima tudi: Golobov strateški svet za veganske obroke v vrtcih, pediatri ogorčeni

Pred kratkim naj bi umaknili strokovno publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki je nastala na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V publikaciji so ugotovili, da se po količini zaužitega mesa Slovenija ne razlikuje od drugih držav EU. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki naj bi ukazalo umik publikacije, so za Dnevnik povedali, da umik ni neposredno povezan z novimi prehranskimi smernicami.

dezurni@styria-media.si