V šolskem letu 2004/05 je bilo v osnovnih šolah (OŠ) tri tisoč otrok usmerjenih v program posebnih potreb, v lanskem šolskem letu pa jih je bilo že trikrat toliko. "Usmerjenost v program posebnih potreb je v zadnjem času v veliki meri odvisna od socialno-ekonomskega statusa družine. Marsikdo je odvisen samo od pomoči, ki jo lahko dobi v šoli, doma mu tega ne morejo nuditi," razlaga Vlasta Poličnik z ministrstva za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ).

Težava v drugem jeziku

"V skupini otrok, ki potrebujejo specialno učno pomoč, je prevelik delež otrok iz drugojezičnih družin," ocenjuje strokovnjakinja za odkrivanje in prepoznavanje učnih težav Lidija Magajna s pedagoške fakultete. "V teh primerih ne gre za učne težave, temveč za učno različnost," pravi Magajnova, ki veliko težavo vidi v prepoznavanju razlik med težavami učencev s slabšimi ocenami. "Strokovnjaki za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami zunaj šol so preplavljeni s primeri, ki bi jih lahko obravnavali na šolah. Ravno v šolah, kjer je največji odstotek drugojezičnih, je najmanj načinov pomoči pred napotitvijo v programe dodatnih učnih pomoči," dodaja Magajnova, ki meni, da bi morale šole biti stimulirane za prepoznavanje razlik med učnimi težavami in učno različnostjo.

Slaba bralna pismenost

Na OŠ Log - Dragomer, kjer je okoli 420 učencev, so zaposlene tri specialne pedagoginje, ki se ukvarjajo z učno pomočjo. "Veliko otrok se pri matematiki izgubi pri branju besedilnih nalog," pravi profesorica matematike v zadnji triadi Jana Gabrovšek. Na slabo bralno pismenost je opozorila že raziskava Pisa 2007, ki je pokazala, da kar 20 odstotkov 15-letnikov ni sposobnih prepoznati glavne ideje v dobro označenem besedilu.

Krivi tudi učni načrti

"Učne težave otrok je pomembno odkriti čim prej, ne čakati na tak neuspeh, ko mora otrok ponavljati razred," poudarja Poličnikova. "Najučinkoviteje je, če je učna pomoč v čim večji meri izvedena v razredu. Raziskave kažejo, da pri intenzivni pomoči na prvih stopnjah učenci do naslednjih stopenj ne potrebujejo učne pomoči," dodaja. Na prvih dveh stopnjah težav učencu pomagata učitelj in šolski svetovalec, pri težavah tretje stopnje se vključi pomoč zunaj ustanove, na peti stopnji pa otroku dodelijo dodatnega specialnega pedagoga.

"Večje učne težave lahko učitelji prepoznamo že v prvem razredu. Tedaj otroka povabimo na dopolnilni pouk in se posvetujemo s svetovalno službo, pri hujših težavah vključimo tudi starše," pravi učiteljica prvega razreda na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani. "Pri učnih težavah nihče ne omenja učnih načrtov. Ti so se z leti polnili, v nižje razrede pa so prestavljene stvari, kot je računanje do 20, za kar vsi prvošolci še niso zreli," dodaja učiteljica.