Razprava je bila posvečena gozdni biotski raznovrstnosti kot izzivu in priložnosti za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, trajnostni energetski rabi gozdne biomase ter izrabi lesne mase za biogoriva druge generacije.

Slovenski minister za okolje Janez Podobnik, ki je vodil sejo Sveta EU za okolje, je dejal, da se s prihodnjim razvojem biogoriv v EU ukvarja posebna delovna skupina odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU (Coreper), ki naj bi oblikovala takšna merila za proizvodnjo biogoriv, da ta ne bo prizadela konkurenčnosti evropskega gospodarstva in prizadela biotske raznovrstnosti evropskih držav. Coreper naj bi prvi predlog meril predstavil že v začetku maja.

Komisar Stavros Dimas je dejal, da bi morali preučiti prednosti in pomanjkljivosti biogoriv kot alternativnega vira energije. Izpostavil je, da so voditelji EU, ko so sprejeli zavezujoče cilje glede 10-odstotnega deleža biogoriv v energetski mešanici Unije do leta 2020, pri tem jasno zapisali, da mora biti proizvodnja biogoriv v skladu s trajnostnimi kriteriji.

	Nimamo zgolj odgovornosti do varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam, ampak je naš cilj tudi učinkovit boj proti revščini in lakoti po svetu. Stavros Dimas

Opozoril na naraščajoče cene osnovnih živil
Poleg tega se je Dimas dotaknil tudi vse glasnejših opozoril in protestov na globalni ravni zaradi naraščajočih cen osnovnih živil ter škodljivih posledic, ki jih ima povečano povpraševanje po nekaterih poljščinah za namene proizvodnje biogoriv za najbolj ogrožene skupine svetovnega prebivalstva. Dimas je dejal, da je rešitev v usmerjanju v proizvodnjo biogoriv druge generacije, ki niso pridobljena iz kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano.

Komisar je omenil tudi politiko gospodarjenja z gozdovi, ki bi po njegovem morala upoštevati izreden pomen gozdov za ohranjanje pestrosti naravnih in živalskih vrst ter vlogo gozdov pri blažitvi posledic podnebnih sprememb. "Omeniti moram tudi predlog Evropske komisije, da bi države EU dohodke, ki jih prejemajo od prodaje dovolilnic za izpust toplogrednih vplinov, namenjale vzdrževanju in ohranjanju gozdnega bogastva," je še sporočil Dimas.

Uničujoča intenzivna kmetijska pridelava

Gabriela jezi, da se v javni razpravi biogoriva obravnavajo kot glavni vzrok za svetovne probleme, medtem ko smo preveč "leni in strahopetni", da bi se posvetili vprašanju, koliko uničenja povzroča intenzivna kmetijska pridelava.

Vprašanja o trajnostni proizvodnji biogoriv se je ob prihodu v kongresni center dotaknil tudi nemški minister za okolje Sigmar Gabriel. Stališče Nemčije je, da bo treba cilje EU glede biogoriv doseči bodisi z domačo proizvodnjo bodisi s proizvodnjo na točno določenih območjih, ki ne bo ogrožala pridelave hrane. Po Gabrielovih besedah bi bilo treba ugotoviti tudi, kakšno je dejansko neto zmanjšanje toplogrednih plinov v celotnem ciklu proizvodnje biogoriv. Poleg tega je tudi poudaril, da potrebujemo trajnostne standarde tako za biogoriva kot za pridelavo hrane.

Drevesa za čistejše okolje
Ministri so po končanem zasedanju pri vhodu v protokolarni kompleks Brdo ob pomoči ekošolarjev iz osnovne šole Stražišče pri Kranju posadili 34 lip in s tem simbolično opozorili na velik pomen dreves za naš ekosistem.

Protestni shod
Predstavniki številnih okoljevarstvenih organizacij in civilnih iniciativ iz vse Slovenije so se ob srečanju ministrov EU za okolje zbrali na Brdu, kjer so protestirali proti slabemu varovanju okolja. "Pravice do zdravega življenjskega prostora nam ne morejo krojiti nosilci kapitala in ekološko brezvestni predstavniki oblasti," so opozorili.

Protestniki so prebrali pisno peticijo o mnogih okoljskih kršitvah v Sloveniji z zahtevo za razrešitev ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika.

EU prisega na ekološko neoporečne energetske vire © iStockphoto

Peticija, ki so jo izročili evropskemu komisarju za okolje Stavrosu Dimasu, vključuje tudi poziv za zagotovitev spoštovanja okoljskih predpisov, zlasti direktiv EU s področja varovanja okolja, tudi v Sloveniji kot sestavnem delu EU. Dimas je obljubil, da bodo peticijo preučili in se skupaj s slovensko oblastjo potrudili po najboljših močeh nanjo odgovoriti.

V peticiji civilne iniciative sicer zahtevajo zaustavitev poslovanja onesnaževalcev z okoljsko najnevarnejšimi napravami oziroma njihovo omejitev na minimum v vseh primerih, kjer še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja v skladu z direktivo IPPC ali drugih potrebnih dovoljenj in delujejo na črno. Med njimi naštevajo Cinkarno Celje, Tovarno akumulatorjev Črna na Koroškem, Cementarno Trbovlje, Kemiplas Dekani, Salonit Anhovo, Aero Celje in Asfaltno bazo Planinska vas.