Splošno sodišče EU je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran lahko navedeno na etiketi hrvaških vin. Slovenija je tožbo vložila z argumenti, da je izjema nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ter da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.

Sodišče je tako potrdilo izjemo za Hrvaško, na samo zaščito slovenskega terana v EU pa sodba ne vpliva. Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Bogovič: To je zaušnica Židanu

Foto: Saša Despot volitve v evropski parlament 2019, Granc Bogovič Na odločitev sodišča se je odzval evropski poslanec Slovenske ljudske stranke in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič (EPP/SLS). Bogovič priznava, da je sodbo sodišča treba še v celoti proučiti, po njegovih prvih ocenah pa gre za politično zaušnico Židanu, ki je bil kmetijski minister v času, ko je Evropska komisija Hrvaški dovolila uporabo geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran.

"Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla," je poudaril Bogovič. Ostaja pa "grenak priokus", je zapisal v sporočilu za javnost.

Današnja sodba je po oceni Bogoviča "končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji". Po blamaži z arbitražo gre tako pri zadevi teran po njegovi oceni za še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki, je sklenil.

Židan: Ohranili smo zaščito terana

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan očitke zavrača. "Uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije v prostorih državnega zbora. "Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril Židan in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da so slovenski vinarji uspeli ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.

"Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki," je poudaril Židan. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil.

Na očitke, da kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan. S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah - o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.

Umik hrvaškega vina sprožil spor

Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Današnja sodba na to zaščito ne bo vplivala.

Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, ter da je napis teran manjši.

Slovenija Janša s ključnikom dejanja SD označil za farso

Slovenija je v tožbi proti komisiji, vloženi septembra 2017, spodbijala delegirani akt. Poleg že omenjenih argumentov je izpostavila tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta.

V Evropski komisiji so izpostavili, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Minister gre v boj Slovenija s tožbo nad Evropsko komisijo

Čeprav je današnja sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe. Na sodbe Splošnega sodišča EU je namreč mogoča pritožba na Sodišče EU. 

Vinarji lahko še prodajajo 

Evropska komisija je vzela na znanje sodbo Splošnega sodišča EU. "Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino," so pri tem izpostavili v tiskovni službi komisije.

"Delegirana uredba dopušča hrvaškim proizvajalcem vina, ki tradicionalno proizvajajo vino iz trte teran, da še naprej označujejo vino s tem imenom. Obenem uvaja tri pogoje, ki omejujejo obseg izjeme in preprečujejo kakršno koli zmedo glede tega vina in slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla teran," so še zapisali v komisiji v odzivu na sodbo.

dezurni@zurnal24.si