Olimpijske igre , ki jih bo tokrat gostila kitajska prestolnica Peking , bodo že 26. po vrsti. Prve olimpijske igre moderne dobe so organizirali v Atenah leta 1896, nato so si sledile vsaka štiri leta, s tremi izjemami. Leta 1916 bi morale igre potekati v Berlinu , vendar so jih odpovedali zaradi prve svetovne vojne, 14 let pozneje, leta 1940, pa so prav tako odpadle zaradi vojne. Takrat bi jih morala organizirati Japonska oziroma Finska , vendar je največji športni dogodek preprečila druga svetovna vojna. Nič drugače ni bilo niti leta 1944, ko bi se najboljši športniki morali zbrati v Londonu , a ker vojna vihra še ni bila končana, tudi športnih tekmovanj ni bilo.

Tekmovanja v Pekingu bodo na programu od 8. do 24. avgusta, olimpijska bakla pa je svetovno turnejo že opravila. Čaka jo le še pot po Kitajski, ki se bo končala na dan odprtja olimpijskih iger, kjer bodo prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel vseh 16 dni, kolikor bo trajal najpomembnejši športni dogodek leta.

Richard Gere se je udeležil protesta v podporo Tibetu. © Reuters

Protesti zaradi političnega položaja
Pot olimpijske bakle po Evropi, ZDA in Avstraliji so zaznamovali številni protesti podpornikov Tibeta , med katerimi je zelo glasen tudi filmski zvezdnik in velik podpornik Tibeta Richard Gere . Težavo bi utegnil predstavljati tudi kitajski politični sistem. Mnogi opozarjajo, da bo tretjič v zgodovini sodobnih olimpijskih iger prireditelj država z enopartijskim sistemom, torej diktaturo, in številnimi kršitvami osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Prejšnja prireditelja s podobnimi težavami sta bila leta 1936 Berlin in leta 1980 Moskva .

Teroristični napadi
Mnogi se še vedno z grozo spominjajo tragičnih dogodkov na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972, ko je skupina palestinskih teroristov ubila enajst izraelskih športnikov. Petega septembra je skupina osmih palestinskih teroristov, združenih pod imenom Črni september, vdrla v olimpijsko vas in zajela enajst izraelskih športnikov. Kmalu po ugrabitvi so dva ubili, drugi pa so umrli med neuspelim reševanjem. Težave s teroristi so imeli tudi leta 1996 v Atlanti , ko je 27. julija bomba ubila obiskovalko iger, še enajst pa jih je bilo ranjenih. S Kitajske že prihajajo novice o aretacijah skupin, ki naj bi pripravljale napade med olimpijskimi igrami. Pred veliko nevarnostjo terorizma svari tudi Interpol.

S teroristi v Münchnu so se pogajali predstavniki nemške vlade. © AFP

Slab zrak
Da je smog velika težava v Pekingu , ni skrivnost. Sicer je imel Mednarodni olimpijski komite s tem težave že leta 1984 v Los Angelesu in dvajset let pozneje v Atenah , a tako kritično kot v Pekingu ni bilo. Meritve so namreč pokazale, da koncentracija ozona v Pekingu dovoljeno mejo presega kar petkrat! Oblasti so zato že sprejele določene ukrepe. Številne tovarne bodo med potekanjem iger zaprli, močno pa naj bi omejili tudi promet. Ameriška olimpijska reprezentanca se bo s smogom spoprijela na svojevrsten način. Ker so športniki, ki so že preizkusili tekmovališča v Pekingu, bolehali za različnimi alergijami in vnetji dihal, bodo med OI nosili posebne maske. Mnogi pa so celo resno razmišljali, ali bi se iger sploh udeležili. Zaradi astme bi hude težave lahko imela belgijska teniška igralka Justine Henin , dvakratni olimpijski zmagovalec, Etiopijec Haile Gebrselassie , pa se je odpovedal nastopu na maratonu, tako da bo tekmoval le v teku na 10 tisoč metrov.

Preberite še ...

Do Pekinga še 100 dni Internet na OI mora biti dostopen vsem V lov na vstopnice

Doping tekmovalcev
Zadnji vzrok, ki lahko vpliva na podobo olimpijskih iger v Pekingu, je v rokah sodelujočih športnikov. V zadnjem času so se v medijih pojavljala poročila o kršitvah atletov, imuni pa niso niti tekmovalci v drugih športnih panogah. Ker že dolgo ne velja več Coubertinovo pravilo “Važno je sodelovati in ne zmagati” , bodo morali predstavniki Svetovne protidopinške agencije (WADA) izvajati zelo natančne teste. Primer Američanke Marion Jones , ki je priznala, da si je pomagala z nedovoljenimi sredstvi, čeprav ji tega niso uspeli dokazati, je njene sotekmovalke v štafetni tekmi olimpijskih iger stal olimpijskih kolajn.