"Mačehovski odnos je bil pri vseh vladah doslej, šport vidijo le ob velikih uspehih. Z ministrstvi in državnimi sekretarji se sicer dogovorimo za rešitve, a to so majhne zmage, ki ne prinesejo športu globalno boljše perspektive. Najbolj se to vidi v proračunu na državni ravni, ki namenja okrog 20 milijonov evrov letno športu, kulturi denimo okrog 230 milijonov. To ne pomeni, da je treba komu kaj vzeti, ampak kaže na odnos do športa, ki pa ima ne glede na majhen vložek izjemne mednarodne uspehe," je delo na področju, ki je trenutno v pristojnosti ministrice Simone Kustec ob robu skokov v Planici pokomentiral predsednik Smučarske zveze Enzo Smrekar.

Ministrica, ki je med epidemijo zaradi novega koronavirusa dobila tudi priznanje Evropskega olimpijskega komiteja za delo za šport, je v preteklosti s svojimi izjavami že razburila nekatere športnike in športne delavce, tokrat pa se ji je zgodil nov spodrsljaj ob pojasnjevanju omejitvenih ukrepov, ki jih za zajezitev epidemije sprejema vlada.

"Izjema velja tudi na področju športa, ko gre za organizacije in izvedbe mednarodnih športnih tekmovanj. Tu konkretno govorimo o dokončanju evropskega prvenstva do 21 let v nogometu, ki se odvija na naših tleh," je za ukrepe, ki jih vlada sprejema od 1. do 12. aprila, izjavila Kustečeva. 

Pristojni ministrici, ki je ta mesec sicer prestala interpelacijo v parlamentu, je očitno ušel podatek, da se bo prvi del enega od največjih tekmovanj, ki ga je gostila samostojna Slovenija, končal 31. marca. Z izločilnimi boji se bo drugi del tekmovanja začel 31. maja. Dejstvo, ki bi si ga športna ministrica z nagradami za svoje delo, po mnenju mnogih lahko tudi zapomnila.

Neenaki pogoji O ukrepih: Šport je bil pozabljena panoga