V poročilu so napovedali tudi ukrepe. Ti bodo predvsem usmerjeni v sistematično lobiranje pri ključnih akterjih v EU in velikih silah, da bi jih prepričali v nujnost iskanja novih modelov za reševanje vprašanja meje s Slovenijo. Prizadevali si bodo za rešitve za LB, NEK in hrvaško manjšino ter še posebej za odprtje slovenska trga za hrvaške delavce, so sklenili.

Hrvaška diplomacija je v poročilu zapisala, da je Slovenija "zelo aktivno" izkoriščala položaj članice Evropske unije za vsiljevanje dvostranskih vprašanj med hrvaškimi pogajanji o članstvu v EU, ki jih je dejansko blokirala.

Hrvaški sporazum o pridružitvi je ratificirala kot predzadnja članica EU, sporazum pa je povezovala tudi z reševanjem vprašanja deviznih prihrankov hrvaških državljanov v stari Ljubljanski banki, so navedli v dokumentu, objavljenem na spletni strani hrvaške vlade.

"Vzdušje, ki se je postopoma vzpostavilo po vstopu v EU, je izgubljeno, potem ko je Slovenija grobo kršila arbitražni sporazum," so poudarili.

"Za povrh so postavili še žico"

Kot so dodali, je bilo v kontekstu begunske krize ter skupnega in koordiniranega upravljanja begunskega vala s Slovenijo težko vzpostaviti sodelovanje, ki bi se tudi v prihodnje lahko poslabšalo.

"Za povrh Slovenija izvaja odločitev o postavitvi žice ("tehničnih ovir") ob meji, in sicer tako, da je posamezne dele bodeče žice protipravno postavila na ozemlju Hrvaške. Čeprav se od Slovenije zahteva, naj brez odlašanja odstrani bodečo žico, Slovenija to vztrajno zavrača," so še zapisali.

Kot primer sodelovanja med Zagrebom in Ljubljano so izpostavili proces Brdo Brioni.

Našteli so tudi odprta dvostranska vprašanja, kot so meja na morju in kopnem, stari devizni prihranki LB, položaj hrvaške manjšine v Sloveniji, partnerske odnose v jedrski elektrarni Krško in podaljšanje omejitve za zaposlovanje hrvaških delavcev v Sloveniji.

dezurni@zurnal24.si