Napovedi strokovnjakov še iz lanskega leta kažejo, da se bo El Niño letos vrnil, s tem pa poglobil že tako ekstremne vremenske razmere na planetu. Svet bo, verjamejo številni klimatologi, prešel 1,5 stopinje Celzija segrevanja v primerjavi s predindustrijsko dobo. Najbolj vroče leto v zgodovini - leto 2016 - je povzročil ravno El Niño. 

El Niño je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot La Niña, je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana. El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Zadnje tri leta smo opazovali niz posledic La Niñe. 

Že zdaj se predvideva, da bo letošnje leto toplejše od lanskega. Vendar El Niño se pojavi tekom zimskega obdobja na severni hemisferi, da se občuti njegov učinek segrevanja, je potrebno nekaj mesecev. To pomeni, da se bo prihodnje leto najverjetneje spet zabeležilo globalni temperaturni rekord, piše The Guardian. 

Strokovnjaki svarijo

"Zelo verjetno je, da nas bo naslednji veliki El Niño peljal preko meje 1,5 stopinj Celzija. Verjetnost, da bo prvo leto v naslednjem petletnem obdobju ravno na 1,5 stopinji, je za zdaj še 50:50," je pri tem povedal profesor Adam Scaife, vodja dolgoročnih prognoz britanskega meteorološkega inštituta. Dodal je, da bodo vplivi El Niña postajali še močnejši ter da bi tudi to veljalo prišteti učinkom klimatskih sprememb, ki nenehno rastejo. "Če oboje združimo, bomo imeli najverjetnje tekom naslednjega El Niña hude vročinske valove." 

Profesor James Hansen z univerze Columbia v New Yorku je pri tem povedal, da bo prihodnje leto najverjetneje naajtoplejše v zgodovini, pritrjuje mu tudi profesor Bill McGuire z univerze v Londonu. "Ko nas doseže El Niño, bo ekstremno vreme, ki smo mu bili priča v letih 2021 in 2022, brezpredmetno." Tudi v Avstraliji tamkajšnji klimatologi svarijo, da bi lahko prišli do enega najtoplejših in najbolj sušnih obdobij El Niña doslej. 

Strokovnjaki pri tem pooudarjajo, da nam moderna znanost lahko pomaga pri predvidevanjih nekaj mesecev vnaprej in da bi morala družba to izkoristiti v svojih pripravah; od tega, na katerih območjih velja pripraviti več urgentnih služb do tega katere kulture saditi. 

Čeprav je že jasno, da bo El Niño poglobil ekstremne vremenske razmere, pa si znanstveniki še niso enotni, v kolikšni stopnji. 

Slovenija Vreme: Ni še konec, toliko novega snega naj bi še zapadlo Vreme Srednjeročna napoved: Zimo lahko pričakujemo tudi v drugi polovici januarja

dezurni@styria-media.si