V letošnjem letu ni načrtovana uvedba nove frakcije komunalnih odpadkov, za katero bi na ravni EU po krovni direktivi o odpadkih postalo "na novo obvezno", da se ne sme odlagati med mešane komunalne odpadke. Obveznost ločenega zbiranja komunalnih odpadkov tako še vedno velja za papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil in biološko razgradljive odpadke.
V zadnjem obdobju narašča ozaveščenost o tem, da odpadek ni konec, ampak začetek novega kroga uporabe. Sprememba razmišljanja lahko vodi v bolj trajnostne rešitve, kar smo lahko videli na posebni razstavi v okviru kampanje Nasvet za lep svet, ki se je odvila konec lanskega leta.
Delež odpadne hrane se vztrajno zmanjšuje
Prostor za izboljšave še vedno ostaja tudi na področju zmanjševanja količin odpadne hrane. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS smo Slovenci v 2024 zavrgli 168.318 ton hrane oziroma v povprečju 79 kilogramov na prebivalca. V to številko je vključena odpadna hrana v dejavnosti proizvodnje hrane, gospodinjstvih, trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane.
"Največ odpadne hrane, 44 % ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako doma v lanskem letu zavrgel v povprečju 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oz. 11 kg," so zapisali na Statističnem uradu. "Delež odpadne hrane odložene med MKO (črna kanta) se vztrajno zmanjšuje (a je še vedno relativno visok; v 2024 cca 19%)," so dodali na ministrstvu.
Itak smo mi bolj papeški od papeža, kdaj nam bo Snaga začela PLAČEVATI naše delo, ker za njo zbiramo odpadke, …