Po podatkih statističnega urada je lani vsak državljan Slovenije ustvaril za 518 kilogramov odpadkov in če bi mislili, da ta številka iz leta v leto upada, ste se krepko zmotili, iz leta v leto več jih je.
V Ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) - gre za enega največjih tovrstnih kompleksov v Evropi - pristane tretjina vseh smeti, ki jih odvržemo v Sloveniji. V tem tehnološko zahtevnem obratu, ki deluje od leta 2015, na leto predelajo 160.000 ton odpadkov.
Podrobnejše delovanje centra nam je predstavil vodja regijskega centra Dragan Trivunčević. Z njim smo se odpravili do obarvanih hal, vsaka od njih pa nakazuje tip procesa – rdeča barva na primer ponazarja, da se v stavbi izvaja toplotni proces, saj se iz bioloških odpadkov ustvarja energija, s katero poganjajo in ogrevajo celoten obrat.
V bioloških odpadkih so velik problem polivinilaste vrečke. "Apeliramo na naše uporabnike, naj uporabljajo reciklažne vrečke, saj imamo težave med tehnološkim procesom. Sicer imamo tehnologijo, kjer koščke teh vrečk izločimo s pomočjo zraka, vrečka lebdi in zrak jo izpihne. Iz tega potem dobimo prvovrstni kompost," pove naš sogovornik.
V rdeči hali torej predelujejo gospodinjske odpadke, teh je na letnem nivoju 30 tisoč ton. Ko odpadki pridejo v halo, jih razvrstijo, nato gredo v bioreaktorje, kjer poteka tako imenovana anaerobna (brez kisika) fermentacija, ki traja tudi več tednov. V teh reaktorjih oziroma fermentorjih bakterije razkrajajo biomaso na način, da se iz nje pridobi bioplin.
"Papirnate vrečke so načeloma primerne za v biološke odpadke, saj v tehnološkem procesu zgnijejo."
Iz bioloških odpadkov letno ustvarijo 2700 ton komposta. "Rad bi poudaril, da je to zelo dober primer krožnega gospodarstva, torej na vhodu dobimo ločeno zbrane biološke odpadke, ki jih nato predelamo elektriko, toploto in kompost," še pove Trivunčević.
V veliki zeleni hali poteka mehansko-biološka predelava mešanih komunalnih odpadkov, ki jih občani odlagajo v črne zabojnike. Smetarska vozila stresejo v 5000 kubičnih metrov globok bunker, od tam pa jih s pomočjo žerjava prenesejo do drobilnika, nato do sejalnega bobna in naprej do trakov, kjer s pomočjo magnetnih ločevalcev in optičnih separatorjev izločijo reciklate. Magnetni separatorji izločijo magnetne kovine, kot je železo, nemagnetne, kot je aluminij, baker, izločijo še plastenke in papir, sicer je v mešanih komunalnih odpadkih še vedno 25 odstotkov biološkega dela, ki ga mehansko izločijo in ga peljejo naprej v biološko obdelavo.
Po procesu obdelave pa nastane tudi nereciklabilni del oziroma tako imenovana gorljiva frakcija, ki se uporablja kot gorivo v cementarnah in sežigalnicah. V regijskem centru je na leto nastane med 65.000 in 70.000 ton, je povedal Trivunčević.
Ob tem je sogovornik spomnil tudi na težave s kopičenjem te frakcije v regijskih centrih po celotni državi zaradi zapiranja tujih trgov oziroma nezadostnih prostih zmogljivosti za sežig v sosednjih državah, kot je Madžarska. "Ti odpadki predstavljajo veliko okoljsko tveganje, predvsem požarno ogroženost, in tudi primerno okolje za razvoj glodavcev ter širjenje nevarnih nalezljivih bolezni," je poudaril in dodal, da 75 odstotkov teh odpadkov iz Slovenije konča v sežigu v državah, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska in tudi Grčija.
Med prvimi v Evropi
Glede ločenega zbiranja smo v Sloveniji v samem vrhu v Evropi. Ločimo namreč več kot 70 odstotkov odpadkov že na izvoru, to je papir, mešana komunala, odpadna embalaža, steklo. Ločeno in prav vestno zbiramo tudi biološke odpadke, smo slišali.
"Mi vsem obiskovalcem, ki pridejo sem zelo radi povemo, naj pogledajo na ta trak in se vprašajo, kako bi ravnali z odpadki, če bi vsak od njih nosil vaše ime. Kot to vidiš, potem veš, da je to vse moje, tvoje, naše ..."
"Poudaril bi, da veliko baterij in elektronskih cigaret konča v kosovnih odpadkih, kar povzroča velike težave v toku tehnološkega procesa. Težava je predvsem v požarih, zato bi prosil občane, da se te baterije izločijo kot nevarni odpadek v zbirnem centru."
Embalaža, ki je med smetmi največ, ne konča pri njih. Njihovi komunalni delavci jo sicer zberejo s kamioni, potem jo prevzamejo družbe za odpadno embalažo.
Medtem ko zaradi novih pravil ločenega zbiranja tekstila, ki so začela veljati z začetkom leta, v ljubljanskem regijskem centru med mešanimi komunalnimi odpadki zaznavajo manj odpadnega tekstila, pa je na drugi strani med njimi še vedno med 25 do 30 odstotkov bioloških odpadkov.
Občasno v njih najdejo tudi večje kose železa, plastiko in čist papir, ki prav tako ne sodijo med mešane komunalne odpadke.
Sežigalnica
V luči težav z zapiranjem tujih trgov za sežig odpadkov je rešitev izgradnja sežigalnice v Ljubljani. Čeprav končna lokacija sežigalnice v Ljubljani še ni izbrana, je najverjetnejša lokacija v neposredni bližini regijskega centra. "Tako mi kot kolegi iz Maribora se bomo prijavili na razpis za podelitev koncesije," je napovedal direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar in dodal, da bo objekt sledil najmodernejšim smernicam glede izpustov in varnosti.
Med prednostmi lokacije ob regijskem centru so pristojni izpostavili tudi izpolnitev cilja, da odpadki po prihodu v regijski center tega po obdelavi ne bodo zapustili več, saj bi bili napoteni neposredno v sežigalnico. "To je ključno - sem bo prišel tovornjak z odpadki, nato sledi tekoči trak, ven pa bosta prišla elektrika in toplota," je ponazoril ljubljanski župan Zoran Janković.
dezurni@styria-media.si
