Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta obvestili, da so pri kobili iz ljubljanskih Črnuč ugotovili protitelesa virusa. Kobilo so zaradi slabega zdravstvenega stanja pred tem uspavali, raziskave o potrditivi virusa pa še potekajo.
Z UVHVVR sporočajo, da ukrepi za to bolezen z našo veterinarsko zakonodajo niso predpisani. Konji lahko zbolijio, vendar bolezni ne širijo.
Sicer so prenašalci tega virusa komarji, predvsem iz rodu Culex spp. ki tvorijo krog, v katerem se virus ohranja. "Ker virus zahodnega Nila prenašajo komarji, je pomembno, da imetniki konjev izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo velikost populacije komarjev ter preprečujejo in zmanjšujejo njihov stik s konji. Takšni ukrepi vključujejo kontrolo in zmanjševanje obsega stoječih voda, kjer se razmnožujejo komarji, zagotavljanje prostorov, ki onemogočajo dostop komarjev k živalim, zlasti preko noči, kar se uspešno dopolni z uporabo insekticidov, ki ubijejo komarje ter repelentov, ki odvračajo komarje, da bi se hranili na konjih," so še sporočili z uprave.
Na NIJZ pojasnjujejo, da se virus Zahodnega Nila na človeka prenaša večinoma s pikom okuženega komarja, čas od okužbe do pojava bolezni pa je navadno od 3 do 14 dni po okužbi. Prenašalci se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov so prav tako mogoči, vendar izjemno redki. Možen je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.
V ponedeljek je zavod za transfuzijsko medicino uvedel testiranje na prisotnost virusa Zahodnega Nila pri krvodajalcih in ob tem poudarili, da ukrep zagotavlja kakovostno in varno preskrbo s krvjo.