Odkrili dejavnik, ki še kako vpliva na to epidemijo

Foto: Profimedia
V Sloveniji nič drugače ...
Oglej si celoten članek

Analiza 42- študij, v katere je bilo vključenih več kot 75 tisoč otrok, je pokazala, da se zaradi premajhne količine spanja pri otrocih poveča tveganje za razvoj debelosti. Kot je znano, debelost še kako vpliva na pojav številnih zdravstvenih težav.

Študija Tudi tako jim lahko pomagamo, da bodo dlje in lepše spali

Znanstveniki medicinske šole Harvard starše opozarjajo, da je slab spanec lahko potencialen dejavnik tveganja za debelost pri otroku. Otroci, ki so spali manj od priporočljivih dolžin spanja glede na starost, so namreč imeli 58 odstotkov večje tveganje za prekomerno telesno težo in debelost kot otoci, ki spijo dovoj.

Debelost v otroštvu predstavlja veliko tveganje za povečanje številnih obolenj

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Je posledica tako genetskih dejavnikov kot dejavnikov okolja.

Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih dvajsetih letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s prekomernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo in, kot kaže ameriška raziskava, tudi s spanjem: "Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno debeli tudi v odrasli dobi, bolezni povezane z debelostjo pa so običajno bolj izražene, če je debelost prisotna dalj časa," opozarjajo strokovnjaki z našega inštituta za zdravje. 

Študije Takšen vpliv ima debelost na slovenske otroke

"Največji vpliv debelosti je zaznan pri gibanju oziroma premikanju celega telesa. V tretji študiji poročajo o povezavi med stanjem arterij, otroško debelostjo in povišanim krvnim tlakom," ugotavlja zadnja raziskava o otroški debelosti v Sloveniji

Koliko spanja na dan?

Raziskovalci s Harvarda za otroke, stare od 4 do 11 mesecev, priporočajo od 12 do 15 ur nočnega spanca, otroci stari od 1-2 let bi morali po njihovem spati od 11 do 14 ur,  predšolski otroci, stari od 3-5 let, pa potrebujejo od 10 do 13 ur spanja.

Šolski otroci stari od 6 do 13 let naj spijo 9-11 ur, najstniki (14-17 let) pa bi morali po mnenju strokovnjakov spati od osem do deset ur. 

Tudi naši otroci premalo spijo

Sicer na epidemijo prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki, ki pa se na srečo v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu v zadnjem času vendarle nekoliko umirja. Nedavna raziskava na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol je pokazala, da naši osnovnošolci slabo spijo predvsem med tednom, konec tedna pa pogosto poskušajo primanjkljaj nadoknaditi.

"Tako moramo v petnajstih letih pričakovati, da bo delež debelih ljudi v Sloveniji presegel 20 odstotkov," piše v publikaciji Otroška debelost v Sloveniji.
 

Britanska raziskava

Raziskovanje znanstvenikov na Univerzi v Oxford je pokazalo, da omega-3 maščobne kisline, zlasti maščobne kisline DHA, izboljšajo kakovost spanja pri otrocih. V štirimesečni raziskavi je sodelovalo 362 otrok med sedmim in devetim letom starosti.

Glavni vir omega 3 maščob je morska hrana, tako ribe kot drugi morski sadeži. Poleg tega so dober vir teh hranil še laneno seme, orehi, sojini kalčki, tofu, brstični ohrovt, cvetača, špinača in buče.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.