V nadaljevanju preberite:
- Primer iz Kanade opozoril zdravnike in prebivalce.
- Kako je s steklino v Kanadi in kako v Sloveniji?
- Kaj je potrebno storiti, če pride do ugriza živali?
Kot navaja poročilo v reviji Kanadskega zdravniškega združenja (Canadian Medical Association Journal), se je incident zgodil leta 2024 med družinskim obiskom počitniške hiše v Ontariu.
Deček se je zbudil z netopirjem na obrazu, zato ga je odgnal. Oče je netopirja ujel v posodo in ga spustil na prostost.
Kot navaja revija, starša nista takoj poiskala zdravniške pomoči, saj deček ni imel vidnih poškodb in nista menila, da se je netopir obnašal nenavadno. Deček je 19 dni po incidentu občutil odrevenelost in otekanje obraza.Starši so ga peljali na urgenco, kjer so poskušali diagnosticirati njegove simptome.
Sprva so na urgenci dečku predpisali protivirusna zdravila za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo virusi herpesa, nato je dvakrat zapored poiskal pomoč v bolnišnici, a niso uspeli ugotoviti, za kaj gre.
Med čakanjem na sprejem v bolnišnico je dobil tudi visoko vročino, pojavile so se težave pri požiranju, zmedenost in vidne halucinacije. Tistega dne se je njegovo stanje hitro poslabšalo, morali so ga intubirati in premestili na oddelek za pediatrično intenzivno terapijo.
Zdravniki z oddelka za pediatrijo in zdravje otrok na Univerzi v Manitobi so posumili na steklino. Nekaj dni kasneje je test potrdil okužbo. Kanadska agencija za nadzor hrane je prav tako identificirala različico virusa stekline, ki se prenaša z netopirji.
Deček je umrl 17 dni po sprejemu v bolnišnico.
V Kanadi so okužbe s steklino redke
Okužbe s steklino so v Kanadi redke. Po podatkih Kanadskega veterinarskega združenja je v državi od leta 1924 za steklino umrlo 28 ljudi. "Ta nizka stopnja pojavnosti stekline je posledica obsežnih in nenehnih programov cepljenja; opustitev teh programov lahko in bo privedla do ponovnega pojava bolezni," so zapisali na svoji spletni strani.
Kot še navajajo v reviji, je neposreden stik človeka z netopirjem indikacija za hitro zaščito proti steklini. Poročilo še navaja, da je okužba skoraj vedno smrtna, ko se enkrat razvijejo simptomi.
Zadnji primer v Sloveniji leta 2013
"Steklina je kljub dolgoletnemu zatiranju in možnosti uporabe cepiva, razen v nekaj državah, še vedno zelo razširjena po vsem svetu. Veliko tveganje za okužbo je predvsem v Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Letno zaradi stekline po svetu umre približno 59.000 ljudi, od tega je skoraj polovica otrok. V severni Ameriki in v tistih državah Evrope, kjer so v 80. letih prejšnjega stoletja pričeli sistematično zatiranje stekline pri divjih živalih, so zabeležili drastičen upad stekline. Redki smrtni primeri med ljudmi v Evropi so večinoma posledica ugriza steklega psa pri potnikih iz Afrike in Azije," opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)
V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov. Med letoma 1946 in 1950 je za urbano steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, od leta 1950 pa nihče več.
Število steklih živali je v Sloveniji po navedbah NIJZ začelo upadati z uvedbo cepljenja lisic z vabami, ki vsebujejo oslabljen živ virus. Največ primerov stekline je bilo ugotovljenih pri lisicah, posamezni primeri pa tudi pri drugih divjih in domačih živalih (jazbec, pes, konj, govedo). Zadnji primer stekline pri živalih je bil ugotovljen januarja 2013. Jeseni 2014 je bila ugotovljena steklina pri kuni, katere povzročitelj je bil cepilni sev virusa, ki ga vsebuje vaba za cepljenje lisic proti steklini.
Slovenija se je v skladu s pogoji WOAH (World Organisation for Animal Health) v letu 2016 proglasila za državo, prosto stekline, leta 2021 pa je na podlagi zakonodaje EU pridobila status države, proste okužbe z virusom stekline (RABV).
"Proste stekline med sosednjimi državami so še Hrvaška, Italija, Avstrija in Madžarska (z izjemo županije Szabolcs-Szatmár-Bereg)," dodajajo.
Bolezen se prenaša preko okužene sline – predvsem z ugrizi steklih živali, lahko pa tudi brez ugriza, preko poškodovane kože ali sluznice (lizanje). Možna je tudi okužba z aerosolom, nastalim v laboratoriju ali v jamah, naseljenih z netopirji, ter s transplantacijo organov. Stekline ne moremo dobiti zaradi stika s krvjo, urinom ali blatom stekle živali.
Virus ostane na mestu poškodbe nekaj dni do nekaj tednov, nato vstopi v živce in po njih potuje do osrednjega živčevja, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Nato se razširi ter naseli v slinavkah ter v različnih drugih organih.
NIJZ
Če pride do ugriza živali, pustimo, da kri nekaj časa teče iz rane, s čistim robcem ali sterilno gazo obrišemo slino proč od rane, nikakor ne preko nje: "Rano temeljito speremo z milom pod čisto tekočo vodo in jo povijemo s sterilnim povojem. Takoj obiščemo zdravnika, da bo rano dokončno oskrbel in po potrebi opravil cepljenje proti tetanusu. Če bo ocenil, da je potrebno, nas bo napotil v antirabično ambulanto pristojne območne enote NIJZ. Pozanimamo se, kdo je lastnik živali."