"Cepljenje lisic proti steklini bi se znova uvedlo, če bi se bolezen pojavila pri divjadi v Sloveniji oziroma če bi se steklina razširila v kateri od sosednjih držav in približala meji s Slovenijo v 50-kilometrskem pasu," so nam pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Kot smo poročali, je novo vodstvo Veterinarske zbornice Slovenije (VZS) na novinarski konferenci ob slavnostni akademiji zbornice opozorilo na nevarne pobude o tem, da bi se v Sloveniji ukinilo tudi obvezno cepljenje psov proti steklini.
"Preventiva stekline je bila v začetku leta skoraj ogrožena," je dejal podpredsednik Veterinarske zbornice Slovenije mag. Jure Pipp, dr. vet. med., in opozoril, da gre v tem primeru za smrtno bolezen tako ljudi kot živali.
Pojasnil je, da je po covidu-19 pritisk na cepljenje in kakršno koli obliko preventivnega cepljenja tudi v veterini zelo na udaru. Oralno cepljenje divjih živali je v Sloveniji že nekaj let ukinjeno, v začetku leta pa je prišlo do pobude, da se ukine tudi preventivno cepljenje psov: "Po izbruhu krize v Ukrajini z Vzhoda grozi silvatična steklina. Na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem že zaznavajo porast primerov med lisicami, ki lahko bolezen prenesejo tudi v urbana okolja. Slovenija si ne sme privoščiti necepljene populacije psov, saj bi lahko bile posledice širjenja bolezni tragične tudi za ljudi."

V Franciji primer stekline pri psu
"Slovenija je država brez stekline, kar smo dosegli z marljivim delom in učinkovitim cepljenjem. Kljub temu je ohranitev preventivnega cepljenja psov izjemnega pomena, saj se steklina še vedno pojavlja v naši soseščini. Čeprav bolezen trenutno ni prisotna pri nas, se lahko ob morebitni sprostitvi preventivnih ukrepov hitro vrne, kar bi ogrozilo zdravje ljudi in živali," pa je poudaril novoizvoljeni predsednik Zbornice Tomo Wankmüller, dr. vet. med.
Kot je opozoril, je steklina še vedno 100-odstotno smrtna bolezen in zaradi nje v svetu vsako leto umre okoli 50.000 ljudi. "To je bolezen centralnega živčnega sistema, ki jo povzroča virus. Zdravila zanjo ni," je poudaril. Ko se enkrat pojavijo klinični znaki, ni več možnosti zdravljenja, edina učinkovita zaščita je pravočasno cepljenje. Opozoril je tudi na nevarnost prenašanja stekline ob pretoku domačih živali znotraj Evropske unije, zato je ohranitev obstoječe sheme cepljenja v Sloveniji po njegovih besedah ključnega pomena.

Po njihovih podatkih so v Romuniji v letih 2023 in 2024 zaznali kar 52 primerov stekline pri divjih živalih, na Madžarskem 23, vse več primerov je tudi na Poljskem. Pipp je pojasnil še, da gre v teh primerih običajno za poginule ali odlovljene lisice in da se bolezen prenaša z ugrizom. Okužena lisica ob srečanju s psom lahko prenese steklino. V Franciji so denimo pred kratkim zaznali primer stekline še v inkubacijski dobi pri psu, ki so ga skrbniki prinesli iz Maroka.
Kje so žarišča stekline v Evropski uniji?
Kot lahko vidite na spodnjem zemljevidu, ki so nam ga poslali iz UVHVVR, se steklina res širi iz vzhoda in je še daleč od Slovenije.

"Slovenija je zaradi urbane stekline, katere rezervoar so psi, pričela z obveznim cepljenjem psov proti steklini že leta 1947. Urbano steklino smo izkoreninili že leta 1954, ko je bil potrjen zadnji primer urbane stekline v Sloveniji," pojasnjujejo na UVHVVR.
V poznih 70. in 80. letih prejšnjega stoletja se je tako po njihovih navedbah v Sloveniji kot drugod po Evropi razširila silvatična oblika stekline, katere rezervoar so lisice: "Tudi to obliko smo z izvajanjem peroralnega cepljenja lisic proti steklini uspeli eliminirati. Zadnji primer stekline je bil potrjen januarja 2013. Zadnja redna akcija cepljenja lisic proti steklini je bila izvedena leta 2019."
Slovenija je po njihovih podatkih država, ki je od leta 2016 prosta stekline v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH). V skladu z novo zakonodajo EU na področju zdravja živali pa je Slovenija 21. aprila 2021 pridobila tudi status države, ki je uradno prosta stekline.
"Prav tako se je z izvajanjem peroralnega cepljenja lisic proti steklini situacija glede stekline občutno izboljšala v celotni regiji. Tako imajo vse države članice EU status držav, prostih stekline, razen določenih območij na vzhodu Madžarske, Slovaške in Poljske, ki mejijo na države nečlanice EU, kjer je steklina endemična, in Romunije," opisujejo stanje na zgornjem zemljevidu.
"Vse države, ki mejijo na okužena območja, izvajajo peroralno cepljenje lisic proti steklini in s tem učinkovito preprečujejo morebitno širjenje silvatične stekline proti zahodu," še zagotavljajo.
Danes se srečujejo z drugačnimi problemi kot pred desetletji
Ena osrednjih vlog novega vodstva Veterinarske zbornice Slovenije bo krepitev vloge veterinarjev kot ključnih varuhov zdravja ljudi, živali in okolja, so obljubili v novem vodstvu: "Poudarek bo na izboljšanju delovnih pogojev, strokovnem izpopolnjevanju ter boljši zakonodajni podpori veterinarski stroki."
Veterinarska zbornica Slovenije je samostojna in neodvisna poklicna organizacija doktorjev veterinarske medicine na območju Republike Slovenije, ki zastopa in uveljavlja poklicne, ekonomske in socialne interese svojih članov. "Naša zbornica ima 1.070 članov, razdeljena je v dve sekciji," je dejal Wankmüller. V sekcijo veterinarjev praktikov je vključenih okoli 883 članov, v sekcijo veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji pa 240. V zbornici želijo v svoje vrste povabiti tudi inšpektorje, zadolžene za nadzor živil živalskega izvora. Imajo pa tudi upravo zbornice, ki šteje štiri člane. Upravo vodi direktorica Anita Kermavnar dr. vet. med.
Zbornica ima veliko nalog, med drugim je tudi nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da podeljuje licence, opravlja verifikacije, zadolžena je za stalno strokovno izpopolnjevanje veterinarjev. Deluje tudi pri sledenju slovenski in evropski zakonodaji in sodeluje pri pripravi zakonskih aktov, ki se dotikajo njihovih področij. "Veterinarji delujemo na zelo široki paleti, ne najdete nas samo pri zdravljenju živali, ampak smo člani veterinarske zbornice razpeti med zelo široka področja od vzgoje do neposredno praktičnega dela," je poudaril Wankmüller. Skrbijo torej za zdravje živali, posredno za zdravje ljudi in okolja. Zbornica je vključena v mednarodne povezave, med drugim je članica Evropske federacije veterinarjev.
Wankmüller je povedal še, da se danes srečujejo z drugačnimi problemi, kot so se deset, dvajset ali trideset let nazaj: "Stroka se razvija, tukaj je veliko znanja, veliko izkušenj, veliko je tudi opreme, da lahko lovimo korak z razvojem."
"Za nekatere stvari smo že mislili, da se ne bodo več dogajale, da jih ne bomo več srečali. A nas narava vedno znova preseneti. V tujini se pojavljajo izbruhi kužnih bolezni, na katere moramo biti pripravljeni. Za nas veterinarje to niti ni takšen izziv, saj smo za to šolani. Trenutno se ukvarjamo z implementacijo učinkovite biovarnosti, ki je eden od ključnih dejavnikov, ki bo preprečil širjenje kužnih bolezni v našem delovnem področju," je dejal predsednik. Med izzivi je izpostavil še težavo, da smo dvomilijonski narod in zato majhen trg. Zaradi tega nas multinacionalke pogosto zaobidejo pri preskrbi z zdravili, saj tu ne vidijo ekonomskega vidika.
"Zagotavljamo vam, da bomo še naprej skrbeli za živali, posredno tudi za varnost prehranske verige, kar pomeni, da je tukaj tudi skrb za zdravje ljudi. Velikokrat se pozablja, da svoj življenjski prostor delimo z živalmi in je potrebno skrbeti za zdravje teh živali, ker se kakšne bolezni lahko prenašajo tudi na človeka. Posredno pa skrbimo tudi za okolje," je poudaril.
Za čim manjšo porabo antibiotikov
"Pomemben segment veterinarske stroke opravljamo tako imenovani veterinarji praktiki, ki izvajamo veterinarske storitve pri živih živalih v Sloveniji," je dejal predsednik sekcije veterinarjev praktikov mag. Marjan Tacer, dr. vet. med.
Veterinarji praktiki po njegovih besedah namenjajo največjo pozornost ukrepom za zagotavljanje dobrobiti živali in ukrepom za preprečevanje trpljenja in bolezni živali: "Delujemo v smislu bolje preprečiti kot zdraviti. V praksi smo najbolj znani po tem, da ugotavljamo, preprečujemo, lajšamo in zdravimo bolezni ter poškodbe živali."

Razen tega veterinarji praktiki po njegovih navedbah tudi označujejo živali, vodijo registre, skrbijo za reprodukcijsko sposobnost plemenskih živali, izvajajo ukrepe za preprečevanje neplodnosti in osemenjujejo živali: "Veterinarji praktiki svetujemo in izdajamo zdravila in druga veterinarsko medicinska sredstva imetnikom živali, čebelarjem izdajamo zdravila za čebele, zagotavljamo nepretrgano veterinarsko dejavnost v smislu v zvezi s terensko diagnostiko kužnih bolezni in nudimo osnovno nujno veterinarsko pomoč."
"Pri svojem vsakodnevnem delu promoviramo preudarno uporabo protimikrobnih sredstev in opozarjamo, da se žal tudi v veterinarski medicini vse pogosteje soočamo z odpornostjo na določena zdravila," je še dodal Tacer in poudaril, da promovirajo preudarno uporabo protimikrobnih sredstev. Pipp je dodal, da si za to prizadeva vsa Evropa, Slovenija pa je po zmanjšanju porabe antibiotikov v veterini vodilna. "Veterinarji nismo razlog za rezistenco, s katero se v veliki meri srečuje humana medicina," je pojasnil.
Pipp je opisal tudi Sekcijo veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji, kjer je združenih približno 240 veterinarjev. V to sekcijo spadajo veterinarji nacionalnega veterinarskega inštituta, sem spadajo veterinarji iz vojske in policije, zavarovalništva in veterinarji, ki se ukvarjajo s farmacevtiko: "Skratka vse to, česar praktiki ne počnejo."
"Študij veterinarstva v Sloveniji je verificiran in eden najboljših v Evropi. Na to smo lahko ponosni. Zelo veseli smo, da lahko v kratkem pričakujemo dokončanje izgradnje nove veterinarske fakultete," je še povedal Pipp. Pojasnil je, da na šestletnem študiju vsako leto diplomira približno 60 mladih veterinarjev. V okviru veterinarske fakultete deluje Nacionalni veterinarski inštitut, kjer so strokovnjaki veterinarske stroke, ki zagotavljajo hitro in ažurno diagnostiko v primeru izbruha nalezljivih bolezni: "To je tisti organ, ki zagotavlja, da v Sloveniji v najkrajšem možnem času vemo, ali gre za potrditev suma neke kužne bolezni ali je ta sum ovržen."
Pomanjkanje veterinarjev, zlasti na podeželju
V Zbornici opozarjajo tudi na preobremenjenost veterinarjev: "Pomanjkanje veterinarjev, še posebej na podeželju, postaja vse večji problem, ki vpliva na dostopnost veterinarskih storitev."
Opozarjajo, da se mladi veterinarji pogosto soočajo z dolgimi delovniki, velikimi obremenitvami in pomanjkanjem spodbud za delo v manj urbanih okoljih: "Zbornica se zavzema za sistemske rešitve, ki bodo izboljšale pogoje dela, omogočile lažje zaposlovanje mladih strokovnjakov ter povečale zanimanje za poklic veterinarja."