V Sloveniji je bila na državni ravni sprejeta odločitev, da se cepljenje s cepivom AstraZeneca zadrži do rezultatov analize, ki jo opravlja Evropska agencija za zdravila (EMA). Gre za previdnostni ukrep, s katerim sledimo odločitvi nekaterih drugih evropskih držav. EMA po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović analizira dogodke po cepljenjih z vsemi cepivi, ki so trenutno registrirana za cepljenje proti covidu-19 v Evropi. Rezultati bi lahko bili znani v roku tedna dni.

Kakšno bo navodilo za že cepljene z AstraZeneco, ki čakajo na drugi odmerek tega cepiva, še ni jasno. Kot vemo, se v primeru drugih odmerkov ne priporoča cepljenja z drugimi cepivi. "Pri nas cepimo z drugim odmerkom AstraZenece od 9 do 12 tednov po prvem cepljenju," je povedala Beovićeva in dodala, da je za tiste, ki bi morali biti cepljeni z drugim odmerkom omenjenega cepiva, še nekaj časa. 

Covid-19 To o povečanju okužb in ukrepih v tretjem valu pravi Beovićeva

Pri nas ni bilo takih primerov

Mnenje svetovalne skupine za cepljenje glede cepljenja s cepivom AstraZeneca ostaja enako. "Po do sedaj znanih podatkih je cepivo varno. Pogostnost tromboemboličnih dogodkov, ki so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem v nekaterih državah, po dosedanjih ocenah ne presegajo pogostnosti v splošni populaciji. V Sloveniji takih dogodkov za enkrat nismo zabeležili, skrbno pa spremljamo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Evropske agencije za zdravila, ki te dogodke analizira," je dejala Beovićeva.  

Pri nas po cepljenju z AstraZeneco ni bilo zabeleženih takih dogodkov, je povedala Beovićeva. Prišlo je do štirih takih primerov po cepljenju s cepivom Pfizer/BioNTech, ampak so bili po njenih besedah nekoliko drugačni, kot jih opisujejo na Norveškem. Primeri smrti, ki so časovno sovpadale s cepljenje, v delu, ki je bil do zdaj analiziran, niso bile povezane s cepljenjem. 

V primeru, da EMA ne bi prižgala zelene luči cepivu AstraZeneca, so druga možnost ostala cepiva. Na svetu je bilo uporabljenih že na desetine milijone odmerkov cepiv. »Cepiva so se v večjem številu izkazala za izjemno varna,« je poudarila vodja svetovalne skupine za cepljenje. 

Kakšen bo zastoj pri cepljenju zaradi omenjene začasne ustavitve, je težko reči, bi pa pri vzbujanju večjega zaupanja v cepivo pomagalo, če bi se s cepivom AstraZeneca po odobritvi agencije za zdravila cepil naš politični vrh. "To bi bilo imenitno. Če bo EMA dala pozitivno mnenje, bi bilo res dobro, da se cepi in vsi tisti ljudje, ki so znani in bodo nekje prepoznani pri ljudeh, ki jih še čaka cepljenje," ocenjuje Beovićeva. Ponovno preverjanje, ki ga dela EMA, bo v primeru pozitivnega rezultata lahko še povečalo zaupanje v cepivo, meni Beovićeva. 

Foto: Saša Despot cepljenje

Število zapletov s strdki je majhno

Po prvem poročilu o pojavu krvnih strdkov pri dveh bolnicah v Avstriji je cepljenje preventivno ustavilo še nekaj držav. Včeraj se je Nemčiji, Italiji, Franciji in Španiji pridružila še Slovenija. V nekaterih državah poročajo o posameznih primerih hudih neželenih učinkov, drugi se sklicujejo na podrobno norveško poročilo o štirih primerih s hudimi krvnimi strdki in krvavitvami, v treh primerih je šlo za tak proces v možganskih žilah. 

"Pomembna je ugotovitev, da je bilo število zapletov z nevarnimi strdki majhno in da ne presega pogostnosti nevarnih strdkov sicer v populaciji. Po do sedaj znanih podatkih je bilov  EU, EGS in ZK skupaj zabeleženih 37 takih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj, kar pomeni 2 taka dogodka na milijon cepljenj. Po nedavni ameriški raziskavi je pogostnost takih hudih strdkov 3 na tisoč ljudi na leto, seveda pa so pogostejši pri starejših in pri osebah s povečanim tveganjem za strjevanje krvi," je poudarila Beovićeva.  

cepljenje Fafangel: Takšne domino efekte je težko zaustaviti

"Situacijo je treba razumeti v danih okoliščinah. Najprej bi omenila primerjavo med sicer hudimi, ampak izjemno redkimi in dvomljivo povezanimi zapleti po cepljenju na eni strani in na drugi strani realno grožnjo bolezni, ki je v nekaj odstotkih smrtna in ki se pogosto zaplete s hudimi strdki. Med bolniki, ki so obravnavani na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kar približno pri polovici. Ker pri cepljenju, tako kot pri vseh ostalih zdravilih, tehtamo med koristjo in tveganjem, je seveda situacija z maloštevilnimi neželenimi dogodki sredi hude epidemije drugačna, kot če bi šlo za cepivo proti bolezni, za katero je tveganje, da bi se močno razširila majhna," je povedala. Pogostnost zapletov je majhna, kar po njenem mnenju govori proti temu, da bi bilo cepljenje treba ustaviti. 

dezurni@zurnal24.si