Kar se revščine tiče, se Slovenija lahko primerja tako z Avstrijo kot Madžarsko, navaja Statistični urad RS (SURS), ki dodaja, da so v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti velike razlike. 

Koliko jih je pri nas? Mišljenje o njih pogosto napačno. Zakaj?

Relativna revščina

Statistični uradi evropskih držav sicer merijo relativno revščino, kar pomeni, da ugotavljajo število revnih v primerjavi z drugimi: "Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine," pojasnjujejo na Sursu.

Foto: SURS

Vsak sedmi

Podatki iz leta 2016 kažejo na primerljivo stopnjo tveganja z našima sosedama: Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %). Podatki kažejo, da je vsaki od teh treh držav pod pragom tveganja revščine živel vsak sedmi prebivalec.

Tako v Italiji kot na Hrvaškem je stopnja tveganja višjo revščine višja kot pri nas. Približno dvajset odstotno tveganje pa pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živel vsak peti prebivalec teh dveh držav.

Po tem izstopa Avstrija

Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU, so podatki, ki jih navaja naš statistični urad : "Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM)," pojasnjujejo statistiki. 

Foto: Reuters Revščina

Materialno prikrajšani

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti, dodaja Surs:  "Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji," dodajajo. 

Revščina v Sloveniji Revščina v Sloveniji: Revnih kar 54 tisoč mladoletnih otrok

V Sloveniji vsak devetnajsti

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.).

Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.
  

Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi (tj. oseb pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.

Kje je Slovenija v EU? 

Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.