V nadaljevanju preberite:
- Panični napad in srčni infarkt imata podobne simptome, vendar se razlikujeta po vrsti bolečine, trajanju in okoliščinah nastanka.
- Srčni infarkt povzroča stiskajočo, širijočo se bolečino, panični napad pa kratkotrajne ostre zbadajoče bolečine in močno tesnobo.
- Pri paničnem napadu pomagajo umirjeno dihanje, preusmerjanje pozornosti in sproščanje, saj gre za pretiran telesni odziv, ne za življenjsko ogrožajoč dogodek.
Simptomi paničnega napada in srčnega infarkta so lahko zelo podobni, zato jih ljudje pogosto zamenjajo. Ker je pri srčnem infarktu nujna takojšnja medicinska pomoč, je poznavanje razlik med obema stanjema izjemno pomembno, piše Medical NewsToday.
Poleg tega lahko srčni infarkt sam po sebi sproži paniko, kar dodatno oteži prepoznavanje dogajanja. Strokovnjaki poudarjajo: če oseba misli, da bi lahko imela srčni infarkt, naj nemudoma poišče nujno medicinsko pomoč.
Panični napad
Panični napad se lahko pojavi samostojno ali kot del panične motnje. Zanj so značilni:
- Ostra, zbadajoča bolečina v prsih,
- mravljinčenje v rokah,
- občutek pomanjkanja zraka,
- razbijanje srca,
- potenje,
- tresenje.
Približno 3 odstotki ljudi v splošnem razvije pravo panično motnjo. Medtem ko posamičen panični napad v življenju doživi, kar okoli 30 odstotkov ljudi. Ponavljajoči se napadi ter strah pred njimi se razvijejo le pri manjšem deležu populacije.
Srčni infarkt
V Sloveniji srčni infarkt letno doživi približno 3.000 do 5.000 ljudi, kar v povprečju pomeni več kot deset oseb na dan, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi infarkta pri nas letno umre 2.000 ljudi.
Najpogostejši simptomi so:
- bolečina v prsih,
- težko dihanje,
- slabost,
- bruhanje,
- močno potenje.
Simptomi se lahko prekrivajo s paničnim napadom, zato je razlikovanje ključnega pomena.
Kako ločiti panični napad od srčnega infarkta?
1. Vrsta bolečine
Pri paničnem napadu je bolečina v prsih običajno ostra, zbadajoča in omejena na sredino prsnega koša. Pri srčnem infarktu je bolečina pogosto opisana kot pritisk, stiskanje ali občutek teže. Pogosto se širi v roko, čeljust ali lopatice.
2. Začetek simptomov
Obe stanji se lahko pojavita nenadoma. Srčni infarkt pa se lahko pojavi tudi med fizičnim naporom, na primer pri hoji po stopnicah.
3. Trajanje
Panični napad običajno traja nekaj minut, Simptomi srčnega infarkta pa trajajo dlje in se stopnjujejo – bolečina se lahko začne blago, nato pa postane vse hujša.
Ali lahko panični napad povzroči srčni infarkt?
Ne. Srčni infarkt nastane zaradi zapore žile, ki prekine dotok krvi v srčno mišico. Panični napad tega ne povzroči.
Vendar pa kronična tesnoba in stres lahko vplivata na zdravje srca. Nekatere raziskave kažejo, da imajo ljudje z anksioznimi motnjami pogosto nižjo variabilnost srčnega utripa (HRV), kar je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
To ne pomeni, da bo oseba s panično motnjo nujno razvila srčno bolezen, vendar znanstveniki opozarjajo, da je potrebnih več raziskav.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Ker so simptomi podobni, je ob dvomu vedno najbolje poiskati takojšnjo medicinsko pomoč.
Nujno je ukrepati, če se pojavijo:
- nenadna, močna bolečina v prsih,
- pritisk v prsih, ki traja več kot 2–3 minute,
- bolečina, ki se širi v roko ali čeljust.
Predvsem pri ženskah zdravniki včasih simptome srčne bolezni zmotno pripišejo paničnemu napadu, zato so pregledi, EKG in krvni testi ključni za pravilno diagnozo
Če gre za srčni infarkt, hitro zdravljenje močno izboljša izid. Če ne gre za infarkt, lahko oseba prejme ustrezno pomoč zaradi tesnobe ali paničnih napadov.
Kaj lahko naredimo, ko doživljamo panični napad?
Pri paničnem napadu je torej najpomembnejše prepoznati, da ne gre za srčni zastoj in da telo le pretirano reagira – kognitivne distorzije, ki so napačni in izkrivljeni miselni vzorci, s katerimi možgani nesorazmerno negativno interpretirajo resničnost.
Na spletni strani Omra piše, da pomaga upočasnjeno dihanje (daljši izdih, tehnika 7/11 ali »škatlasto dihanje«), poravnana drža ter pomirjujoč notranji govor, ki nas opominja, da imamo nadzor in da bo napad minil. Koristno je tudi preusmerjanje pozornosti – opazovanje predmetov, gledanje posnetkov, sprehod, kopel ali pogovor ter telesna dejavnost, ki sprosti napetost (hoja, tek, progresivna mišična relaksacija). Smiselno je razmisliti tudi o prehrani, saj lahko določena hrana poveča telesno napetost; priporočljivi so sveži, raznoliki obroki in manj sladke ter slane hrane.