Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega ožilja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk kot moških. Za leto 2019 je bilo to razmerje 45 odstotkov proti 31.
Kardiolog Matija Cevc, ki je tudi predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (društvo za srce), na spletni strani društva pojasnjuje, da je več smrti med ženskam tudi zaradi za ženske specifičnih dejavnikov tveganja; zgodnja menopavza, obporodni zapleti, zdravljenje raka dojke, endometrioza, sindrom policističnih ovarijev. Po njegovem ženske pogosteje umirajo še zaradi neprepoznavanja opozorilnih znakov srčno-žilne bolezni.
Znaki se razlikujejo
Kardiolog ob tem opozarja, da se tudi težave, ki jih ob srčnem infarktu čutijo ženske, velikokrat razlikujejo od moških. Pogosto se zgodi, da ženske srčnega infarkta ne čutijo kot bolečino za prsnico s širjenjem v levo roko – kar je klasičen opis srčne bolečine – ampak čutijo "le" dušenje, slabost z bruhanjem, utrujenost, bolečino v roki oz. rami. "Zaradi takih »neznačilnih« znakov to tako njih kot neredko tudi zdravstveno osebje zavede, da ne pomislijo na akutni koronarni dogodek," dodaja Cevc.
Bistveno več žensk kot moških pred dogodkom občuti:
- bolečino/nelagodnost (65,4 % proti »le« 34,6 %),
- nepojasnjeno utrujenost (33,1 % proti 24,5 %),
- bolečino v hrbtu/med lopaticama (31,8 % proti 16,8 %),
- motnje spanja (32,9 % proti 24,9 %),
- dušenje (30,1 % proti 19,4 %),
- tesnobo (26,2 % proti 18,6 %).
Tudi ozadje ishemične bolezni srca in akutnega koronarnega dogodka je pri ženskah pogosto drugačno, kot pri moških, dodaja strokovnjak: "Za ženske je namreč dokaj pogosto, da ob slikanju koronarnih žil ne najdemo hemodinamsko pomembnih aterosklerotičnih naplastitev, kar nas lahko še dodatno zavede. Zlasti pri ishemični bolezni srca mlajših žensk je lahko vzrok t.i neobstruktivna koronarna bolezen, ki je pogosto posledica nastanka strdka na razpočeni aterosklerotični lehi (ruptura plaka) ali pa erozije aterosklerotične lehe, krčev (vazospazem) epikardialnih arterij ali pa okvare drobnih koronarnih žil (mikrovaskularna koronarna bolezen)," še navaja strokovnjak.
dezurni@styria-media.si
