Ker vse več ljudi po svetu doživlja napade panike – tudi tisti brez diagnosticirane duševne motnje – strokovnjaki vse pogosteje priporočajo preproste metode za umiritev telesa in uma.
Med njimi zagotovo izstopa ta nenavadna tehnika z rezino limone. Ta metoda "ozemljitve" je postala prava uspešnica na Instagramu po zaslugi psihologinje iz Kolorada Jennifer Enders, ki trdi, da nam limone lahko pomagajo vrniti se v sedanji trenutek in pobegniti iz vrtinca negativnih misli.
Metoda ozemljitve
Ko pride do napada panike, naše telo težko loči med tem, kaj je resnično nevarno in kaj ne. Kislost limone nam lahko pomaga, da se vrnemo v trenutek, saj močan okus in fizična reakcija, ki jo povzroči, lahko prekineta tok negativnih misli.
Njen nasvet je: ko začutite, da se bliža panični napad, dajte v usta rezino limone. Limona vas ne ozdravi, vam pa pomaga, da se izvlečete iz notranjega kaosa in se ponovno povežete z realnostjo.
"To je orodje za ozemljitev – trenutni šok za čute, ki vas vrne k telesu in sedanjemu trenutku," je Endersova povedala za HuffPost.
V bistvu močan okus odvrača pozornost od strahu in ustavi paniko, preden se ta začne stopnjevati.
Boj ali beg
Naš simpatični živčni sistem se aktivira v stresnih situacijah in sproži odziv "boj ali beg". Ko pride do napada panike, možgani napačno interpretirajo okolje kot grožnjo, čeprav resnične nevarnosti ni. V teh trenutkih lahko senzorični dražljaji – kot so okus, vonj ali dotik – pomagajo "ponastaviti" sistem.
Ameriška psihoterapevtka Victoria Riordan dodaja: "Naši možgani uporabljajo naša čutila, da ocenijo, ali smo varni. Ko jih stimuliramo, pošljemo možganom signal, da je vse v redu." Če nimate pri roki limone, vam lahko pomaga tudi kaj podobnega – na primer kisli bombon.
Tehnika ne deluje vedno
Pomembno je vedeti, da ta tehnika ne deluje vedno. Endersova poudarja, da če je napad panike sprožila dejanska travmatična izkušnja, limona ne bo rešila osnovne težave. V takih primerih je naravno, da se telo odzove burno, ker se aktivira obrambni mehanizem – kar je po njenih besedah povsem normalno in upravičeno.
Čeprav je trik z limono trenutno praktičen in učinkovit, ne pomeni dolgoročne rešitve. "Ne morete ves čas nositi limone v žepu," pravi Endersova. Če imate pogoste napade panike, je najbolje, da poiščete strokovno pomoč.
Kako prepoznamo napad panike in ločimo od drugih stanj?
Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje DSM-V, ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje in je namenjen klasifikaciji duševnih motenj, opisuje panični napad kot nenadno doživetje intenzivnega strahu, ki doseže vrhunec v nekaj minutah. Vključuje naslednje senzacije: razbijanje srca, potenje, drhtenje ali tresenje, občutek kratke sape, občutek dušenja, tiščanje ali bolečina v prsnem košu, siljenje na bruhanje ali nelagodje v trebuhu, vrtoglavica, občutek nestabilnosti ali občutek omedlevice, občutek mraza ali vročine, mravljinčenje, derealizacija ali depersonalizacija, strah pred izgubo nadzora, strah pred smrtjo.
Panična motnja
Panični napad je običajno posamičen dogodek, lahko pa preraste v panično motnjo, za katero so značilni ponavljajoči se panični napadi, ki so nepričakovani in niso situacijsko pogojeni. Pojavijo se več kot enkrat, pogostost pa lahko variira od nekajkrat na teden, nekajkrat v enem dnevu, nekajkrat v obdobju nekaj mesecev. Še en kriterij panične motnje je, da je enemu paničnemu napadu v obdobju enega meseca sledil stalen strah pred ponovitvijo paničnega napada ter izogibanje določenim situacijam ali aktivnostim.
dezurni@styria-media.si
