Zdravje
7051 ogledov

Napadi panike. Kako si lahko pomagamo?

covid-19 Profimedia
Pandemija je močno vplivala tudi na generacijo Y ...

Med pandemijo koronavirusa so se v ZDA močno povečala internetna iskanja v zvezi s tesnobo in napadi panike, zato smo se o napadih panike in povezavi s pandemijo v Sloveniji pogovorili z univ. dipl. psihologinjo in psihoterapevtko Janjo Javoršek.  

Eden od stranskih učinkov pandemije

Pandemija novega koronavirusa je imela številne negativne posledice, na katere opozarja vse več študij. Novejša študija objavljena v reviji JAMA Internal Medicine ugotavlja velik porast iskanj na Googlu povezanih z anksioznostjo in napadi panike v marcu in aprilu, ko je bilo število ukrepov in negativnih novic povezanih s pandemijo v porastu.

Raziskovalci na Kalifornijski univerzi v San Diegu so skupaj s sodelavci z univerze Johns Hopkins, Barnard College in Inštituta za modeliranje bolezni analizirali Googlove iskalne izraze, ki so omenjali "napade panike" ali "napade tesnobe". Analizirali so iskanje v ZDA med januarjem 2004 in 9. majem 2020. Med zahtevami, ki so bile najpogosteje naslovljene na mrežo, so bile fraze ali izrazi, kot so:" Ali imam napad panike? " ali "simptomi napada tesnobe".

V prvih 58 dneh pandemije je bilo v ZDA 3,4 milijona iskanj v Googlu povezanih s hudo tesnobo. Najbolj opazen val se je zgodil med 16. marcem in 14. aprilom, ko so se vtipkane besede povezane z anksioznostjo, paničnimi napadi in simptomi povečale za 17 odstotkov v primerjavi s povprečnimi vrednostmi, zabeleženimi v zadnjih 16 letih.

Gre za obdobje, ko so ljudje prek medijev prejemali navodila za socialno distanco, ko je bilo vse več primerov okužb, ko so prehiteli črne covid številke iz Italije, ko so se ukrepi zaostrovali. Pri nas nismo zasledili takšne raziskave, v Sloveniji smo imeli tudi blažjo covid situacijo kot v nekaterih predelih ZDA. Kljub temu so tudi slovenski psihologi in terapevti opazili povečanje stisk pri ljudeh. 

Generacija Y po razglasitvi pandemije v večji stiski

Po podatkih britanske organizacije YouthNet je še pred pandemijo ena od treh žensk in eden izmed desetih moških iz generacije Y doživel napad panike. Zato so nekateri generacijo Y celo pred pandemijo poimenovanje anksiozna generacije.

babica glas generacije: Osrečite v oktobru Slovenija Preverite, kateri generaciji pripadate

Po novih podatkih raziskave dobrodelne organizacije za mlade Prince’s Trust iz Velike Britanije pa je pandemija občutke tesnobe pri mladih še povečala. Po njihovih podatkih je 43 odstokov mladih dejalo, da so se občutki anksioznosti zaradi pandemije povečali. Kar 32 odstotkov mladih je poročalo o vsakdanjih občutjih panike in tesnobe.

Strah pred neznanim

Kako je z napadi panike, kaj jih običajno izzove?
Napade panike običajno izzove kombinacija težkih življenjskih okoliščin ter specifičnih osebnostnih značilnosti človeka.

Kaj je za nekoga težka življenjska okoliščina je sicer zelo subjektivno, a obstajajo določene okoliščine, ki so stresne večini ljudi. To so na primer ločitve, pa tudi poroke, nova služba, mobing, prevelika količina dela, nove življenjske vloge, na primer starševstvo in podobno.

Janja Javoršek, univerzitetna diplomirana psihologinja in psihoterapevtka | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Katere osebe so bolj podvržene napadom panike?
Osebnostne značilnosti, ki predstavljajo povečano tveganje tako za panične napade, kot za ostale anksiozne motnje, so pretirana odgovornost in zanesljivost, pretirana storilnost, izrazita samokritika, perfekcionizem, nizka stopnja tolerance negotovosti, ki poveča strah pred neznanim, pretirana želja po nadzoru, pa tudi pretirana podredljivost, ustrežljivost v odnosih.

Kako prepoznamo napad panike in ločimo od drugih stanj?
Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje DSM-V opisuje panični napad kot nenadno doživetje intenzivnega strahu, ki doseže vrhunec v nekaj minutah in vključuje vsaj štiri od naslednjih senzacij: razbijanje srca, potenje, drhtenje ali tresenje, občutek kratke sape, občutek dušenja, tiščanje ali bolečina v prsnem košu, siljenje na bruhanje ali nelagodje v trebuhu, vrtoglavica, občutek nestabilnosti ali občutek omedlevice, občutek mrazu ali vročine, mravljinčenje, derealizacija ali depersonalizacija, strah pred izgubo nadzora, strah pred smrtjo.

Panični napad je običajno posamičen dogodek, lahko pa preraste v panično motnjo, za katero so značilni ponavljajoči se panični napadi, ki so nepričakovani in niso situacijsko pogojeni. Pojavijo se več kot enkrat, pogostost pa lahko variira od nekajkrat na teden, nekajkrat v enem dnevu, nekajkrat v obdobju nekaj mesecev. Še en kriterij panične motnje je, da je enemu paničnemu napadu v obdobju enega meseca sledil stalen strah pred ponovitvijo paničnega napada ter izogibanje določenim situacijam ali aktivnostim.

V psihoterapiji anksioznih motenj, kamor spadajo tudi napadi panike, se najprej trudimo, da posameznik razume povezavo med neko svojo osebnostno lastnostjo in tesnobo, ki jo v dani situaciji doživlja. V nadaljevanju terapije pa največ časa namenimo spuščanju in spreminjanju teh osebnostnih lastnosti, oziroma disfunkcionalnih prepričanj v ozadju, pa tudi postopnemu spreminjanju zahtevnih življenjskih okoliščin, v kolikor je to mogoče, na primer zmanjševanju prevelike količine obveznosti.

Kako si pomagamo?
Izrednega pomena je to, da klient razume ozadje paničnega napada na ravni delovanja živčnega sistema. Živčni sistem delimo na somatski in avtonomni. Somatski živčni sistem nadzira naše skeletne mišice in je pod vplivom naše volje. Pod vplivom svoje volje torej lahko dvignem roko ali zaprem oči. Avtonomni živčni sistem pa nadzira delovanje naših notranjih organov in deluje neodvisno od naše volje. Torej, če si želim z voljo ustaviti svoje srce, mi to ne bo uspelo.

Avtonomni živčni sistem se naprej deli na simpatični in parasimpatični. Parasimpatični se aktivira, ko smo sproščeni, spimo, počivamo. Simpatični pa se aktivira ob stresnih situacijah, ko je telo potrebno oskrbeti z energijo. Na primer, pred nami se kar naenkrat pojavi medved; oseba, v katero smo močno zaljubljeni; znajdemo se na odru pred množico ljudi.

Dogajanje v telesu je vselej enako. Srce bije hitreje, da bo mišice oskrbelo s hrano in kisikom in se bomo tako v stresni situaciji lahko bolje borili ali hitreje zbežali pred nevarnostjo. Posledično dihamo hitreje. Roke postanejo hladne in vlažne, saj so se žile pod površino kože zožile, da ob morebitnih poškodbah ne bi izgubili preveč krvi. To stanje vzdržuje hormon adrenalin. Prebava se upočasni, saj telo oceni, da sedaj ni čas zanjo. Ko ocenimo, da nevarnosti ni več, pa se telo pod vplivom parasimpatičnega živčevja znova samo od sebe pomiri.

Pri paničnem napadu gre za popolnoma isto stvar. Simpatični živčni sistem se aktivira. In sam se bo tudi deaktiviral, vse kar moramo storiti je, da počakamo. Tako kot na cilju po preteku 600m. Samo počakamo, da se srce in dihanje sama od sebe umirita.

Ničesar nam ni potrebno obvladovati ali nadzirati, kar zagovarjajo stare doktrine. Zaupamo svojemu avtonomnemu živčnemu sistemu, da opravi svojo nalogo. Panični napadi so neprijetni, vendar niso nevarni. Ker ljudje običajno ne razumejo fiziološkega dogajanja v ozadju paničnih napadov, posledično zelo pogosto razvijejo strah pred njimi. Saj veste, kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi …

V psihoterapiji kliente učimo tudi veščine čuječnosti, s katero si med paničnim napadom pomagajo ozavestiti, kaj se trenutno dogaja, kaj doživljajo ter dogajanje sprejeti in ga zdržati.

V ZDA so strokovnjaki ugotovili, da se je v covid času povečalo povpraševanje ljudi o napadih panike. Veliko pogostejše je bilo denimo vprašanje: Ali imam napad panike? Kako si vi to razlagate, kakšen je vaš komentar? Zakaj lahko covid situacija izzove napad panike?
Točno dogajanje v ZDA težko komentiram. Če pa sklepam po dogajanju v Sloveniji, je bila po mojem mnenju pandemija medijsko prikazana preveč katastrofično, potencirano. In to seveda vpliva na doživljanje gledalcev, slušateljev. Na srečo pa se je hkrati v medijih začelo tudi veliko pisati in objavljati o tesnobi v povezavi s pandemijo. Psihologi in psihoterapevti smo se hitro odzvali, začeli opozarjati na povezavo med pandemijo in tesnobo, vzpostavili številne brezplačne SOS telefone v zvezi s to tematiko, nudili tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč za tiste, ki si sicer te storitve ne morejo privoščiti. Zato se zdi porast vprašanj o paničnih napadih in tesnobi v času pandemije razumljiv.

Opažate tudi v Sloveniji zdaj več napadov panike, tesnobe, čeprav pri nas kriza ni tako huda kot v nekaterih drugih državah?
Težko ocenjujem, če je zaradi pandemije tako po svetu kot v Sloveniji več prav paničnih napadov, zagotovo pa terapevti ocenjujemo, da je pandemija na splošno povzročila v populaciji veliko tesnobe. Seznanjali smo se z v svetu popolnoma novo situacijo, za katero nismo vedeli, kako bo vplivala na nas. In tesnoba je bila v tem primeru popolnoma na mestu. To je normalen odziv telesa, ko ne vemo, kaj nas čaka.

Če pa se navežemo na zgornjo razlago, da so anksioznim motnjam (kamor uvrščamo tudi panično motnjo) podvrženi posamezniki v težjih življenjskih okoliščinah ter z nekaterimi specifičnimi osebnostnimi motnjami, ki predstavljajo tveganje za razvoj vseh vrst anksioznih motenj, potem lahko logično zaključimo, da je bila pri marsikomu od teh ljudi pandemija le še pika na i. To sem zaznala tudi sama v svoji psihoterapevtski praksi. Manj je bilo ljudi, ki bi jih pandemija sama po sebi močno prestrašila. Največkrat je bil to kaplja čez rob že obstoječim preddispozicijam.

Sreča Glas generacije Zdravje Bodi srečen in osreči najbližje

anja.scuka@zurnal24.si

 
Komentarjev 2
  • Decko 22:18 04.oktober 2020.

    Z ukrepi več ßkode naredijo kot sam virus

  • Ender3 21:51 04.oktober 2020.

    Vse napisano drži, je pa google pripomogel tudi temu, da se ljudje «opremljeni» odpravljajo k zdravniku. Vedo več, kot nekoč in zdravniki se težko soočajo s njihovimi vprašanji in zahtevami. Ob tem jih je strah tudi za lastno zdravje in ...prikaži več najraje bi vse opravljali zaprti v ambulantah preko el.pošte. In, ko, če bolnik ne dobi pravega odgovora, iz prve roke, se zopet obrne na googla. Krog se zaključi, njihova psiha pa ostaja na hudi preizkušnji....