Tadej Ostrc: "V zadnjih letih smo bili priča zelo nevarni retoriki"

V nadaljevanju preberite:

• Tadej Ostrc se zavzema za dostopnost zdravstvenega varstva, okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti.
• Napovedal je reorganizacijo in digitalizacijo sistema
• Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti.

45-letni Tadej Ostrc, ki je kandidat za ministra za zdravje, je zobozdravnik, raziskovalec, doktoriral je iz biomedicine, magistriral pa iz politologije.  Bil je državni sekretar na Ministrstvu za zdravje v času ministra Danijela Bešiča Loredana, leta 2024 je neuspešno kandidiral za generalnega direktorja ZZZS. Novembra 2024 se je pridružil stranki Demokrati, postal njen podpredsednik, na zadnjih volitvah pa postal poslanec Državnega zbora, kjer je tudi predsednik mandatno-volilne komisije ter vodja poslanske skupine.

Moje izhodišče pri tem programu, ki vam ga bom predstavil, je zelo preprosto: pacient mora znova postati središče slovenskega zdravstvenega sistema. Ne birokracija, ne politika, ne interesne skupine, ampak pacient, je svojo predstavitev pred odborom za zdravje v DZ začel kandidat za ministra za zdravje. 

Pravi, da ne potrebujemo še ene reforme zdravstvenega sistema, temveč njegovo reorganizacijo. "Glavni problem slovenskega zdravstva danes ni več kakovost medicine, glavni problem ostaja dostopnost. Ljudje predolgo čakajo na specialista, na diagnostiko, na operacijo, na osebnega zdravnika. In ko človek predolgo čaka, se s tem zanj ne deluje. Ne glede na to, kdo je lastnik stavbe, kdo vodi zavod, ali katera vlada je na oblasti, in to je tista realnost, ki jo ljudje in pacienti vsak dan občutijo."

Cilj je pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave, pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Čakalne dobe bodo reševali z operativnim in pa učinkovitim upravljanjem sistema." Pri tem moramo biti zelo iskreni do ljudi," je dodal. 

Dve milijardi v zadnjih dveh letih

V zadnjih letih smo v zdravstvo vložili skoraj dve milijardi evrov dodatnega denarja letno, toda čakalne dobe se niso zmanjšale. Po podatkih NIJZ se je skupno število čakajočih med leti 2022 in 2026 povečalo za okoli 1,29 milijona na približno 1,74 milijona evrov. To pomeni 35-odstotno rast.

V istem obdobju je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo po stari metodologiji približno naraslo za 70 odstotkov, po novi metodologiji pa za približno 112 odstotkov. Torej s 137.000 ljudi na 290.000. Problem je organizacija sistema, problem je produktivnost, problem je upravljanje kapacitet, problem je tudi prekomerna administracija, razpršenost čakalnih seznamov in operacijske ter diagnostične kapacitete, je dejal. 

"To pomeni, prvič, da sistem ne dohaja potreb, drugič, da pacienti pridejo na poseg kasneje, in tretjič, da prihajajo v težjih zdravstvenih stanjih. Zato je naš okvir za reševanje tega te težave zelo preprost. Več obravnave pred napotnico in več storitev na sekundarni ravni. Če v sistem vsako leto pride bistveno več pacientov, sistem pa ne poveča produkcije storitev, potem samo dodatni denar ne bo skrajšal čakalnih dob."

Velik problem sistema danes predstavljajo tudi nepotrebne napotitve, podvajanje diagnostike in pa nepovezanost med vsemi nivoji zdravstva. Zato je treba razviti e-posvete, triažo napotnic, centralni dostop do izvidov in pa bolj standardizirane poti obravnave pacientov. "Na določenih področjih lahko s tem zmanjšamo 10 do 15 odstotkov nepotrebnih napotitev. To pomeni manj podvajanj in posledično tudi krajše čakalne dobe, predvsem pa bolj racionalno uporabo zdravstvenega sistema."

Digitalizacija ni sama sebi namen

Danes pogosto v sistemu težavo predstavlja, da nimamo realnih podatkov v realnem času, ni centralnega upravljanja in pa da predvsem nimamo operativne preglednosti nad kapacitetami. "In dejansko brez kakovostnih podatkov ni mogoče kakovostno upravljati sistema, in digitalizacija zato ni sama sebi namen, ampak je njena naloga boljša organizacija, hitrejše odločanje, večja izkoriščenost kapacitet, predvsem pa končno krajše čakalne dobe za paciente. Vsaka prosta operacijska dvorana, vsak prost diagnostični termin, vsaka razpoložljiva kapaciteta vse mora delati za paciente. Če v eno bolnišnico usmerimo več denarja, operacijska dvorana pa popoldne stoji prazna, pacient dejansko na koncu še vedno čaka," je povedal kandidat za ministra za zdravje. 

"Ljudje ne potrebujejo samo višjih številk v proračunu, potrebujejo pregled, diagnostiko in pa operacijo pravočasno. In pacient na koncu koncev ne more biti administrator lastne bolezni, ampak sistem mora biti tisti, ki vodi pacienta," je dodal. 

"Celoten zdravstveni sistem mora delovati na maksimalnih zmogljivostih in pa seveda znotraj finančno vzdržnega sistema zdravstva. To pomeni dejansko enake standarde kakovosti, enak nadzor, transparentno financiranje in pa pacienta v središču sistema. Ljudje dame in gospodje danes ne sprašujejo, kdo je izvajalec. Ljudje danes sprašujejo, ali bodo pravočasno prišli do zdravljenja."

Obrat od prejšnje politike

Slovenija bo ostala evropski javni zdravstveni sistem, ampak javni zdravstveni sistem mora biti predvsem dostopen. In ključno vprašanje ne sme biti ideologija, ključno vprašanje je, ali pacient pride pravočasno do zdravljenja. OECD poudarja, da mora biti ključno vprašanje, ali pacient pravočasno pride do zdravljenja, ne pa kdo je izvajalec. Zato OECD podpira vključevanje vseh razpoložljivih kapacitet, enake standarde kakovosti, enak nadzor, transparentno financiranje in pa pacienta v središču sistema.

"In predlagana usmeritev reorganizacije slovenskega zdravstva ni privatizacija, ni amerikanizacija, ni rušenje javnega sistema, gre enostavno za učinkovitejše upravljanje, boljšo organizacijo, digitalizacijo, administrativno razbremenitev, večjo preglednost in pa boljšo izrabo obstoječih kapacitet seveda v okviru evropskega javnega zdravstvenega sistema."

Primarna obravnava

Naslednji zelo pomemben segment zdravstvenega varstva, na katerega bodo usmerili večjo pozornost, je primarna obravnava. Če ne deluje, se začne rušiti celoten zdravstveni sistem. In takrat se povečajo pritiski na urgence, povečajo se čakalne dobe na sekundarni ravni, poveča se število hospitalizacij in dolgoročno se poveča tudi strošek sistema. " Posebno pozornost bomo namenili vsem segmentom, tako družinski medicini, pediatriji, ginekologiji, zobozdravstvu in pa predvsem dostopnosti do osnovne zdravstvene oskrbe."

Ni časa za bolnika

Danes zdravnik zaradi preobremenjenosti ali pa administrativne preobremenjenosti enostavno nima dovolj časa za posameznega bolnika. Kot je dejal Ostrc, bodo pod njegovim ministrovanjem naredili več ključnih sprememb. Najpomembnejša in prva velika prioriteta bo administrativna razbremenitev. "Osebni zdravnik mora opravljati to, za kar se dolga leta izobraževal na medicinski fakulteti in potem v okviru specializacije," je dodal. 

Danes družinski zdravniki približno 21 odstotkov ordinacijskega časa porabijo za papirologijo. To pomeni, da več kot petino ambulantnega časa predstavljajo obrazci, potrdila, birokratski postopki, dokumentacija in pa dostikrat tudi podvajanje administrativnega dela." Če zdravniku vrnemo samo 30 minut dnevno za delo s pacientom, mislim, da ne govorimo o optimizmu, ampak govorimo o osnovni racionalizaciji sistema in to lahko naredimo zelo hitro. Če gremo na enostaven izračun, če imamo danes v Sloveniji približno 1200 družinskih zdravnikov in vsakemu dnevno vrnemo 30 minut časa, to pomeni več kot 140.000 ur dodatnih letno."

Cilj je jasen, manj papirja in več zdravstva, je poudaril Ostrc: "Primarna raven ne more več temeljiti tudi samo na enem preobremenjenem zdravniku, potrebujemo sodobne multidisciplinarne time, po vzoru najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. To pomeni več vključevanja diplomiranih medicinskih sester, kliničnih farmacevtov, fizioterapevtov, psihologov, kineziologov in drugih specialistov. Specialist družinske medicine mora ostati vodja tima, ampak del bremen naj prevzamejo tudi drugi ustrezno usposobljeni kadri in naj se več stvari opravi na primarnem nivoju. Na tak način bomo povečali dostopnost, izboljšali kakovost, zmanjšali izgorelost kadra in dejansko naredili tudi poklic družinske medicine bolj privlačen," je poudaril. 

Družinsko medicino bi v njegovem mandatu ponovno naredili privlačno za mlade zdravnike. Ne samo s finančnimi spodbudami, ampak tako, da bodo družinski zdravniki, mladi družinski zdravniki, želeli delati na primarni ravni. To pomeni boljše pogoje dela, manj administracije, boljše mentorstvo, predvsem več fleksibilnosti, stimulativno nagrajevanje in pa dejansko jasno, karierno perspektivo, smo slišali.

Posebno pozornost bodo namenili tudi deficitarnim območjem države. Zdravstvo mora biti dostopno vsem, prebivalcem Slovenije ne glede na ljudi. Brez ljudi ni zdravstva "Glejte, to ni politična fraza, to je osnovno dejstvo vsakega sistema," je povedal. 

V zadnjih letih priča zelo nevarni retoriki

"V zadnjih letih smo bili priča tudi zelo nevarni retoriki, ki je zdravstvene delavce pogosto predstavljala kot problem sistema. Bivši predsednik vlade je javno govoril celo o vojni z zdravniki, takšna retorika je ustvarjala dodatne delitve. Nezaupanje stigmatizacijo in občutek, da država z zdravstvenimi delavci vodi konflikt, namesto partnerstva," je poudaril. 

Koalicijska pogodba jasno napoveduje konec vojne z zdravstvenimi delavci, je dodal. "Zdravstveni delavci niso sovražniki javnega zdravstva, so razlog, da sistem sploh še deluje. In danes so ljudje v zdravstvenem sistemu utrujeni od konfliktov, ideoloških bitk, stigmatizacije, od občutka, da jih politika pogosto uporablja kot grešne kozle za probleme sistema. In zato namesto konfliktov potrebujemo dialog, sodelovanje in pa ponovno vzpostavitev zaupanja. Zdravstveni kader ne potrebuje novih vojn, potrebuje normalne pogoje dela, organiziran sistem in pa občutek, da država stoji za njimi."

V zadnjih letih smo po njegovem videli tudi zelo konkretne posledice teh razmer. Odhajali so posamezniki, odhajale so ekipe, ki predstavljajo vrhunsko znanje slovenskega zdravstva. To smo videli na področju ORL-ja, smo videli na področju maksilofacialne kirurgije, radiologije, urgentne medicine in drugih ključnih dejavnosti. "In ko začnejo odhajati ljudje, ki držijo pokonci najbolj zahtevne dele sistema, to ni več samo kadrovski problem, ampak postane vprašanje, nacionalne, zdravstvene varnosti. In takšnih opozoril država ne sme ignorirati." 

Zato bodo prioritete naslednjega mandata izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativna razbremenitev, stabilizacija kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in pa dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb. Cilj ni samo izobraziti in pa pridobiti kader, cilj je ustvariti sistem, v katerem bodo ljudje želeli ostati. "Ker dolgoročno zdravstvenega sistema ne bodo rešili zakoni, ampak ga bodo rešili ljudje, ki v zdravstvenem sistemu delajo."

Prioriteta njegovega mandata bo tudi reorganizacija nujne medicinske pomoči in pa vzpostavitev delujoče helikopterske nujne medicinske pomoči. "Država mora država biti sposobna zagotoviti hiter, in pa učinkovit odziv, ne glede na to, v katerem delu Slovenije človek živi."

Vzpostaviti nameravajo en še bolj enoten dispečerski sistem, boljše povezovanje nujne medicinske pomoči, helikopterske nujne medicinske pomoči in pa bolnišnic.

Na področju nujne medicine imamo hudo pomanjkanje specialistov urgentne medicine, imamo težave pri zagotavljanju ekip, ki delajo 24 ur na dan, imamo vedno večje obremenitve zaposlenih in piloti helikopterjev, ki bi lahko pilotirali naše helikoptersko nujno pomoč, zapuščajo sistem in gredo raje v sosednjo Hrvaško, je ponazoril Ostrc. Zato bodo posebno pozornost namenili tako stabilizaciji urgentnih ekip kot dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju. 

Reforma upravljanja javnih zdravstvenih domov

Veliko pozornosti bodo namenili upravljanju sistema, transparentnosti, odgovornosti in pa učinkoviti porabi javno zbranega denarja, je povedal. "In tukaj moramo biti pošteni do ljudi. Državljani danes zberemo več, plačujemo več, prispevki rastejo, država dodatno financira zdravstveno blagajno, dobiva stotine dodatnih milijonov evrov dodatnih sredstev in zato ljudje dejansko in upravičeno pričakujejo boljšo dostopnost zdravstvenih storitev."

Ena ključnih prioritet naslednjega mandata je zato tudi reforma upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, saj država pogosto nima celovitega pregleda nad stroški, primerljivosti med programi, realne slike produktivnosti ali podatkov o dejavnostih, učinkovitosti posameznih delov sistema. "In to ni sodoben način upravljanja sistema, ki letno upravlja več kot šest milijard. Naših evrov. Zato bomo uvedli upravljanje na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti, programske pogodbe, redno spremljanje uspešnosti posameznih zavodov in pa sistem likvidnostnega nadzora. Vodstva zdravstvenih zavodov morajo imeti jasne cilje, jasne odgovornosti in pa jasne rezultate. Če se nekaj meri, se lahko izboljša," je povedal. 

Koalicijska pogodba govori tudi o modernizaciji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po Ostrčevih besedah ZZZS danes še vedno prepogosto deluje kot pasivni financer sistema, ne pa kot aktiven upravljavec zdravstvenih storitev. "In to moramo spremeniti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora postati sodoben, digitalen in aktiven kupec zdravstvenih storitev. In to na koncu sistemu pomeni, da bomo v državi aktivno upravljali čakalne dobe, spremljali produktivnost, kakovost, primerjali izvajalce, upravljali tudi izide zdravljenja in pa aktivno upravljali kapacitete sistema," je povedal.

Zajezitev absentizma

Posebno področje, ki ga je kandidat za ministra omenil, je tudi absentizem, ki se mu namenja ogromno denarja. V letu 2025 Slovenija za bolniško odstotnost namenila rekordnih 677 milijonov evrov, kar je skoraj toliko, kot znaša strošek celotnega delujočega primarnega zdravstva v državi, ki je približno 780 milijonov evrov. "To jasno kaže, da moramo narediti prehod iz pasivnega financiranja posledic v aktivno upravljanje zdravja, rehabilitacije, preventive in pa delovne sposobnosti prebivalcev."

Vsak dan zaradi bolniškega dopusta manjka na slovenskih delovnih mestih več kot 56.000 zaposlenih. Povprečno število bolniških dni znaša 21 delovnih dni na zaposlenega na leto. Stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali. Več kot 18 milijonov izgubljenih delovnih dni na leto je za zdravstveno blagajno in tudi za slovensko gospodarstvo enostavno preveč, je povedal. 

Banka Slovenije je v svoji ekonomsko-finančni analizi potrdila, da je bil slovenski BDP v povprečju za en odstotek višji, če bi bolniška odsotnost uspeli omejiti na raven pred letom 2019. "In tukaj moramo biti racionalni in tukaj moramo biti odgovorni. Ne govorimo o kaznovanju bolnih ljudi, ampak govorimo o učinkovitejšem sistemu, hitrejši rehabilitaciji, boljšem vračanju na delo in pa seveda zaščiti dolgoročne vzdržnosti zdravstvene blagajne," je Ostrc dejal  na temo absentizma. 

Digitalizacija

Namen digitalizacije je manj administracije, hitrejše odločanje, boljša dostopnost in pa boljša organizacija sistema. "Vzpostaviti moramo delujočo e-kartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino, in pa tudi uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in pa organizacijo sistema. Podatki morajo služiti pacientu in morajo služiti stroki, ne pa biti sami sebi namen."

Sklad za redke bolezni

Posebno področje aktualno v zadnjem času, ki mu bodo namenili veliko pozornosti, so tudi redke bolezni. "To ni več medicinsko vprašanje, to je vprašanje pravičnosti sistema, dostojanstva države, in pa odnosa družbe do najbolj ranljivih otrok in družin."

 Danes imamo na žalost še vedno situacije, ko družine otrok z redkimi boleznimi čakajo na odločitve, živijo v negotovosti in pa iščejo pomoč tudi preko dobrodelnih akcij. To v socialni državi, kot je Slovenija, ne sme biti normalno. Zato bodo uredili nacionalni sklad za redke bolezni kot strokovno transparentno in pa dolgoročno vzdržno ureditev področja redkih bolezni. "Cilj je hitrejše odločanje, cilj je jasna odgovornost države, cilj je boljši dostop do inovativnih terapij in pa predvsem večja varnost za otroke ter njihove družine. Slovenija se mora jasno zavezati, da otrok ne izgubi možnosti zdravljenja zaradi počasnosti sistema in pa zaradi administrativnih ovir."

Slovenija potrebuje organiziran sistem, potrebuje učinkovito upravljanje, potrebuje sodelovanje in pa potrebuje fokus na pacientu. In verjamem, da lahko z več odgovornosti, več skupnega sodelovanja, manj administrativnega kaosa in pa s preglednimi pravili, tako na področju zakonodaje kot pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, slovensko zdravstvo ponovno postavimo v korist ljudi. In moja zaveza je jasna: delati strokovno, odgovorno in v korist pacienta, je na koncu predstavitve poslancem dejal kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc. 

dezurni@styria-media.si