Italijanski nacionalni inštitut za zdravje (Instituto superiore di Sanita ISS) ima obsežne podatke o cepljenih, necepljenih in hospitaliziranih v Italiji, zato smo tokrat preverili njihove številke. V Italiji je bilo v septembru polno cepljenih skoraj 70 odstotkov prebivalcev, 8,9 odstotka prebivalcev je bilo delno cepljenih, 21,8 odstotka se jih ni cepilo.

Foto: Profimedia cepivo Pfizer BioNTech Kljub velikemu številu cepljenih, je bilo veliko večje število okuženih med necepljenimi, teh je bilo kar 60 odstotkov. Še večja je razlika pri hospitaliziranih. Med hospitaliziranimi s covidom je bilo skoraj 70 odstotkov necepljenih. Po podatkih ISS je bilo na intenzivni terapiji kar 78,6 odstotkov necepljenih bolnikov, 2,3 odstotka delno cepljenih in 19,1 odstotkov polno cepljenih.

Zgovorne številke

Kot vemo tudi iz slovenskih statistik, je med polno cepljenimi v bolnišnicah največ starejših prebivalcev in prebivalk Slovenije. Po podatkih iz Italije, sta se v septembru na 100.000 necepljenih starejših od 80 let s covidom okužili 602 osebi, v bolnišnico jih je šlo 245, v intenzivno terapijo pa 13.

Od 100.000 polno cepljenih starih nad 80 let, se jih je okužilo 116, v bolnišnice jih je šlo 28, v oddelek intenzivne terapije pa le en nesrečnež. Številke so kar zgovorne, čeprav vemo, da se cepljenje z vidika statistik o hospitaliziranih pozna najbolje pri nekoliko mlajših generacijah.

Po podatkih ISS je za necepljene mlajše od 59 let tveganje, da bodo hospitalizirani, za dvajsetkrat višje kot za cepljene. Za osebe med 60 in 79-im letom je tveganje za hospitalizacijo pri cepljenih petnajstkrat manjše. Cepljeni starejši od 80 let imajo za devetkrat nižje tveganje za hospitalizacijo kot necepljeni.

Prav zato takšna razlika v številkah, ki smo jim priča tudi v Sloveniji. Povprečna starost cepljene osebe v bolnišnici v Italiji je 79, povprečna starost necepljenih pa 52 let. V intenzivni terapiji je povprečna starost necepljenih 61 let, med polno cepljenimi pa 74 let.

Novi podatki Delež pozitivnih tako visok, da kar zmrazi Strokovnjaki "Zaposleni v psihiatričnih bolnicah razlagajo o velikem povpraševanju po psihiatrični pomoči."

Številke iz Slovenije

V petek je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor opozorilo, da so razmere pri njih zelo alarmantne in so zaradi hitre rasti števila obolelih s covidom-19 na pragu najhujše krize doslej. Na intenzivnem oddelku za covidne bolnike je bila pri njih v petek povprečna starost bolnikov okoli 65 let, pri čemer je 15 do 20 odstotkov takih, ki so že bili cepljeni.

Na akutnem oddelku je bila po njihovih podatkih povprečna starost 69 let, med njimi pa je cepljenih okoli 30 odstotkov. Najmlajši bolnik na intenzivni terapiji je bil v petek star 43, na akutnem oddelku pa 36 let.

Kot je v petek povedal vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb, tudi v ljubljanski bolnišnici prevladujejo necepljeni bolniki. Na navadnem oddelku je takih 65 odstotkov, na intenzivnem pa 75 odstotkov. "Cepivo sicer 100 odstotno ne ščiti pred okužbo, ščiti pa pred hudim in kritičnim potekom bolezni," je povedal.

Kot so slovenski strokovnjaki že večkrat pojasnili, so polno cepljeni na intenzivnih oddelkih v manjšini. Ti pa imajo večinoma sočasne kronične bolezni ali imunske pomanjkljivosti. Večinoma gre torej za posameznike, od katerih tudi sicer ni pričakovati optimalnega odziva in ustrezne zaščite po cepljenju.

Foto: Epa Cepljenje v Sloveniji

Kako se tveganje za okužbo spreminja po cepljenju?

Številni necepilci zagovarjajo celo argumente, da so cepljeni podvrženi večjemu tveganju za okužbo s covid-19.

"V času prvega odmerka cepiva je tveganje za okužbo enako kot pri necepljenem, saj imunski sistem potrebuje nekaj tednov, da povzroči odziv," pojasnjujejo na ISS.

Odziv nato narašča, zaščita se sčasoma povečuje, dokler ne doseže svojega maksimuma približno 15-28 dni po drugem odmerku. Cepljenje torej ne poveča tveganja za okužbo. Ne takoj po cepljenju, ne kasneje.