Zdravje
40824 ogledov

"Zaposleni v psihiatričnih bolnicah razlagajo o velikem povpraševanju po psihiatrični pomoči."

Covid-19 Profimedia
Bolniki s postcovidnim sindromom oziroma podaljšanim covidom so v veliki meri apatični, nemotivirani, tesnobni, anksiozni ... Ali gre za neposredno povezanost s covidom in na kak način?

Pri bolnikih, ki so morali biti zaradi hudega poteka covida intubirani in mehansko predihavani in v stanju kome, se kognitivne posledice pojavijo že v nekaj dneh. Tudi drugi bolniki, ki so covid preboleli z lažjo obliko, lahko opažajo posledice covida več tednov ali celo mesecev. 
"Pojavljajo se težave s spanjem, pogosto težave s kratkoročnim in delovnim spominom, kot so blokade in predvsem slabše pomnjenje," razlaga Božo Lalić, psiholog, ki se v Centru za krepitev zdravja mariborskega zdravstvenega doma ukvarja z bolniki s postcovidnim sindromom.  

Padec kakovosti življenja, občutki strahu in tesnobe

Ali se bodo kognitivne posledice, zaradi katerih ne morejo opravljati svojega dela, v celoti popravile, ne ve nihče. Bolniki se sprašujejo, ali bodo lahko spet samostojni in koliko časa bodo še potrebovali pomoč pri osnovnih potrebah. Vse to vodi v občutke strahu in tesnobe. 

Božo Lalič, Center za krepitev zdravja | Avtor: Saša Despot Saša Despot
"Če je to neposredna posledica covida, še ne vemo, ni še opravljenih dovolj raziskav, ki bi to potrjevale. V zadnjih slabih dveh letih odkar spremljamo covid kaže, da neka povezava je, zakaj, od kod in na kak način pa še ni znano.
A ta simptom podaljšanega covida lahko pojasnimo z drugega vidika. Pri zdravljenju podaljšanega covida se ponavadi napredek na neki točki nekoliko ustavi oziroma upočasni. S tem se pojavijo vprašanja, kot je, ali bo kdaj tako, kot je bilo ali bom vedno bolan, bom vedno imel težave s spominom? Posledično se pojavi tesnoba in povišan stres,"
pravi Lalić. 

Prepoznavanje stresa in tehnike sproščanja

V mariborskem programu za postcovidne bolnike so se pri obravnavi bolnikov s tesnobo in povišanim stresom odločili za dvostopenjski pristop. "Najprej je potrebna edukacija. Zelo pomembno je, da bolnik ve, kaj je stres, kaj je stresna situacija in kak način pri sebi doživlja znake stresa. Ko to prepozna, lahko ukrepa," pravi Lalić.
"Še bolj pomembna je vadba tehnik sproščanj za zniževanje stresnega odziva. Ko je oseba manj pod stresom, bolj sproščena, se lahko posveča drugim dejavnostim, nenazadnje zdravljenju. Isto velja za tesnobnost. Za nekoga, ki ima generalizirano tesnobno motnjo ali nasploh povišano tesnobo, je zelo pomembno, da se nauči strategij in tako dobi orodja za nižanje občutka tesnobe. Posledično si hitreje opomore kognitivno, izboljša se počutje," razlaga Lalić. 

Mnogi simptomi, ki so del podaljšanega covida, kot so oteženo dihanje, bolečine v prsih, so lahko sprožilci paničnih motenj. "Kolegi in znanci, ki so zaposleni na psihiatričnih bolnicah, razlagajo o velikem povpraševanju po psihiatrični pomoči. Zasledil sem, da je povišana tudi samomorilnost," pravi Lalić. 

Že oboleli v še slabšem stanju

V Sloveniji se z depresijo in anksioznostjo uradno spopada od tri do pet odstotkov ljudi. Veliko je tudi takih, ki ne poiščejo zdravniške pomoči. "V praksi opažamo, da tisti bolniki, ki so imeli poslabšanja že pred covidom, so v času podaljšanega covida  v precej slabšem stanju. Ali je to neposredno posledica covida ali izolacijskega obdobja, ne vemo. Verjetno gre za več dejavnikov," pravi Lalić. 
"Za nekoga, ki ima potencial, da razvije obsesivno kompulzivno motnjo in doživi izolacijo s strahom in tesnobo, je to odlično gojišče, da se ta motnja razvije. Nekomu, ki je nagnjen k depresiji, k višji tesnobi oziroma nižji stresni toleranci, se ti občutki bistveno prej izrazijo," razlaga Lalić.  

Okolje obolele še stigmatizira

Nataša Vidnar, Center za krepitev zdravja | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Mnogi oboleli se tudi spopadajo s stigmo okužbe. Predvsem v manjših naseljih okolje obolelo izolira in jim očita neodgovornost. V domačem kraju postanejo vir obrekovanj. To potrjuje tudi vodja Centra za zdravje Nataša Vidnar, ki vodi program rehabilitacije postcovidnih bolnikov.
"Gre za ljudi, ki se sicer ne želijo izpostavljati. Skupaj z našim psihologom smo ugotovili, da se zaradi polarizacije med Slovenci bojijo, da bodo zaradi covida in postcovidnega sindroma očrnjeni, oziroma se ne želijo izpostavljati, ker ne vedo, kako jih bi  posamezniki ali pa določen del javnosti sprejel," je povedala v intervjuju, ki ga lahko preberete tukaj. 

 

 
Komentarjev 20
  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 20:52 31.oktober 2021.

    Kako ste vsi korajžni in se praktično delate norca iz ljudi, ki bodo lahko celo življenje nosili posledice korone. Ko zboli nekdo vašega kova pa jok in stok po tv-ju in se klanjati zdravstvenemu osebju. Navadni hinavci brez hrbtenic!

  • krucefiks 20:33 31.oktober 2021.

    https://odysee.com/@mcgreg.ragnar:9/Posledic-cepljenja-v-Sloveniji:9

  • b33ab25186006cead7364298e6e8c765c70692f1 13:18 31.oktober 2021.

    Dne 1.,6. in 16.novembra vljudno vabljeni u prostorije na visoki verski šoli,Chengdujska cesta 45 v Ljubljani!!!! Predavatelj g.Derviš Vanja Fran Rejec Vam bo dal napotke kako se čimbolj ugodno spopasti s covidom!!!!