Klopni meningoencefalitis: "Ob šestih zjutraj sem se zbudil in padel v komo!"

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
"Še posebej hudo je takrat, ko so prizadete dihalne mišice, saj ljudje ne morejo dihati," opozarja priznani slovenski infektolog.
Oglej si celoten članek

Nahajajo se v gozdu, v travi in celo na vrtu, veliko jih je predvsem do nadmorske višine 600. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni in lahko prenašajo bolezni, ki nam lahko še kako zagrenijo življenje.

Zdravje Zaradi te bolezni smo Slovenci najbolj ogroženi na svetu

"Ob šestih zjutraj sem vstal in padel v komo. V komi sem bil pet dni, 14 dni na intenzivni negi, dva meseca v bolnišnici in devet mesecev v rehabilitacijskem centru Soča," o svoji izkušnji po piku okuženega klopa pripoveduje Peter Prebil. 

Pravi, da je bil povratek v samostojno življenje zelo težak - kar sedem let je potreboval logopeda, skupno je obiskoval terapevte celih 15 let: "Izgubil sem koncentracijo, računanje, zato sem moral z vsem od začetka," dodaja Peter v videoposnetku, s katerim nas želi opozoriti na pomembnost cepljenja proti KME, bolezni, ki raje napade moške in proti kateri ni učinkovitega zdravila.

Zdravje Začelo se je: Kako do cenejšega cepljenja

Bolezen, ki poteka v dveh fazah, se začne približno teden do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo.

Če so prizadete dihalne mišice, je še posebej hudo

"Pri KME gre za vnetje možganskih open (meningo), ki se pokaže z vročino in bruhanjem, pa tudi z dodatnimi znaki, zaradi vnetja možganov (encefalítis) - ljudje se ne morejo zbrati, pokaže se motnje zavesti, zelo značilno je tresenje nog. Pri odraslih traja kakšen teden do deset dni, takrat vročina pade in po kakšnem mesecu jih je večina v dokaj dobrem stanju,"  je pojasnil Franc Strle s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: "Pri približno desetih odstotkih bolnikov pride do ohromitev, prizadete so lahko različne mišične skupine. Še posebej hudo je takrat, ko so prizadete dihalne mišice, saj ljudje ne morejo dihati. Ta prizadetost gre razmeroma slabo nazaj in takšni bolniki so privezani na dihalni aparat,"  je posledice KME opisal zdravnik in dodal, da dober odstotek ljudi v našem okolju na koncu tudi umre. 

Nevarna bolezen KME: Kaj je z obljubami o brezplačnem cepljenju?

Invalidnost tretje kategorije

Če jih dve tretjini obolelih dokaj dobro odnese, jih ima tretjina posledice, ki lahko trajajo nekaj mesecev ali let, oziroma do konca življenja. Peter še danes po 22. letih od okužbe ne more premikati desne roke. Težave mu povzroča tudi desna noga, na katero še vedno nekoliko šepa. Danes je invalid tretje kategorije.

V Sloveniji so bolezen dokazali leta 1953, in sicer so takrat prvič pri izolirali virus iz krvi bolnika. S tem so potrdili, da je bolezen osrednjega živčevja, ki se je začela pojavljati v nekaterih delih Slovenije po drugi svetovni vojni in ki je do tedaj niso poznali.

Dokažejo samo v laboratoriju

Pri dokazovanju okužb bolezni ima po besedah Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pomembno vlogo laboratorijska diagnostika. Podatki iz kliničnih in mikrobioloških laboratorijev namreč zdravnikom pomagajo pri obravnavi bolnikov in nadaljnjem zdravljenju: "Pri diagnostiki KME je pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na endemskem področju ter ali se spominja vboda klopa pred pojavom simptomov, oziroma ali pa je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke. Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. Diagnosticiramo jo posredno z ugotavljanjem specifičnih protiteles. V literaturi je sicer opisanih več primerov izbruhov okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa v Evropi, ki so bile posledice zaužitja surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji prvi, ki smo izbruh tudi dokazali," dodaja virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije.

vanda.levstik@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • 08:11 16. April 2018.

    v svojem življenju (55let) sem spoznal samo dva človeka s to boleznijo oba iz LJ jaz pa živim dobesedno sredi …

  • 13:33 13. April 2018.

    Farmacevtski giganti lepo skrbijo za svoje dobičke in zapolnjen oglasni prostor... Vse za denar, ljudje smo pa potrošni material,...

  • 13:32 13. April 2018.

    kako da je to naravna bolezen? če je pred petindvajsetimi leti nismo poznali sedaj pa se je tako razširila kot …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.