Evropska komisija je včeraj sprejela dodatne ukrepe za izboljšanje zaščite potrošnikov pred toksičnimi snovmi. Predlaga namreč omejitev prisotnosti hormonskih zaviralcev ftalatov v izdelkih.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2012 pripravila poročilo o hormonskih motilcih (EDC) in ga sklenila z opozorilom državam, da pomenijo te kemikalije veliko tveganje za zdravje in okolje.
Predlagana omejitev velja za ftelate DEHP, DBP, BBP in DIBP, kemične spojine, ki v plastični industriji uporabljajo kot mehčala in jih lahko najdemo skoraj povsod okrog nas.
Škodljive kemikalije, ki povzročajo številne bolezni
Znanstveniki so dokazali, da povečana vsebnost ftalatov v telesu vpliva na razvoj bolezni, kot so astma, rak dojk, diabetes tipa 2 in težave s plodnostjo. "Glede na predlagano omejitev omenjeni ftalati ne smejo biti prisotni v izdelkih, ki jih uporabljajo potrošniki ali so na voljo v zaprtih prostorih v koncentraciji, ki je enaka ali presega 0,1 % teže posameznika, ali v kakršni koli kombinaciji v plastificiranem materialu," so sporočili z EK. Pojasnjujejo, da predlog omejitve prav tako upošteva kumulativni učinek in kombinirano izpostavljenost štirim ftalatom iz različnih izdelkov.
Zveza potrošnikov: To je zagotovo pozitivna novica
Omejitev je komisija sprejela na proporočilo Evropske agencije za kemikalije in Danske, veljala pa bo za izdelke prevlečene s plastiko, ki lahko vstopijo v telo z vdihanim zrakom ali skozi kožo; tla, tkanine, papir, športna oprema, vzmetnice, obutev, pisarniški material.
"Odločitev Evropske komisije, da dodatno omeji uporabo nekaterih ftalatov, je pozitivna novica, zaradi katere bo s trga odstranjena še ena skrita nevarnost, ki preži na potrošnike, " so nam dejali na Zvezi potrošnikov Slovenije ( ZPS), kjer potrošnike ves čas obveščajo in opozarjajo o izdelkih nevarnih za zdravje: "Potrošniške organizacije pri svojem delu sledimo izsledkom neodvisnih raziskav, pri čemer smo posebej pozorni na nevarne snovi, kot so kemikalije. Pri njih uporabljamo previdnostno načelo, še zlasti, če gre za otroške izdelke," je pojasnil Matjaž Okorn.
Strokovnjaki in potrošniške organizacije opozarjali ves čas
Dodaja, da so evropske potrošniške organizacije med svojimi testiranji večkrat "kaznovale" izdelke s vsebnostjo ftalatov: "S čemer smo potrošnike "na mehak" način želeli preusmeriti k drugim izdelkom, ki teh kemikalij ne vsebujejo," je dodal naš sogovornik.
Evropska komisija se je torej le naredila korak naprej. Za toksične učinke kemikalij, ki motijo hormone, so še posebej dovzetni noseče ženske, otroci in najstniki, zato je pomembno najti načine z omejitev te izpostavljenosti, že leta sporočajo strokovnjaki.
Sicer je poraba ftalatov DEHP, DBP in BBP danes prepovedana v vseh igračah in izdelkih za otroke. Ftalati DINP, DIDP in DNOP pa so prepovedani v izdelkih, ki so namenjeni temu, da jih otrok vnaša v usta.
Sum, da omenjeni štirje ftalati povzročajo motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem obstaja že desetletja, mnoge so v igračah že prepovedali. "Ne moremo več čakati na EU," je že leta 2012 izjavila danska ministrica za okolje, ko je država objavila prepoved za štiri ftalate, DEHP, DBP, DIBP in BBP. Ker so na Danskem ugotovili, da je postopek spreminjanja zakonodaje v EU predolg, so se odločili, da gredo v samostojno "akcijo" in prepoved razširili še na druge izdelke.
Končno tudi EU: Nevarni ftalati so prisotni povsod
"Ftalati so snovi, ki so pogosto prisotne v plastificiranih materialih, najdejo pa se tudi v številnih vsakdanjih izdelkih, kot so igrače ali športna oprema. Potrošniki so jim lahko izpostavljeni na različne načine, od zauživanja hrane in prahu, dajanja izdelkov v usta in vdihavanja v zaprtih ali prašnih prostorih do stika prahu in izdelkov s sluznico ali kožo. Ftalati vzbujajo veliko zaskrbljenosti zaradi toksičnih učinkov na reproduktivno zdravje," so pri Evropski komisiji zapisali včeraj.
Dolga pot, začinjena z lobiranjem industrije
Sicer je do sprejetja ukrepov po izkušnjah Evropske potrošniške organizacije BEUC, kjer lahko vplivajo na začetek odločanja o tovrstnih problemih pogosto zelo dolga pot, pojasnjuje Okorn. "Za spremembo zakonodaje pa je potreben daljši postopek, ki v primeru kemikalij pogosto vsebuje tudi sorazmerno dolgo prehodno obdobje, vse skupaj pa je pogosto začinjeno tudi z močnim lobiranjem industrije, ki mu potrošniške organizacije le stežka pariramo. Zato od zaznave težave do sprejetja ustreznih omejitev nemalokrat preteče veliko časa."
Pri EK pojasnjujejo, da imajo Evropski parlament in države EU na voljo tri mesece, da pregledajo ukrep, preden ga Komisija lahko sprejme. Omejitev bo nato objavljena v Uradnem listu EU in se bo začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti za vse izdelke, proizvedene v EU ali zunaj EU.