"Z današnjim dnem imamo več kot 200 prijav hemoragične mrzlice, izstopajo primorsko-notranjska regija, zadnja žarišča so okoli Idrije in Škofje Loke," je na današnji tiskovni konferenci o epidemiji mišje mrzlice v Sloveniji povedala epidemiologinja NIJZ Eva Grilc. "Zadnje mišje leto je bilo 2019, ko smo v celem letu zabeležili 252 primerov mišje mrzlice, letos jih imamo že čez 200, a še ni konec leta. Šele pozno poleti in jeseni se število primerov zmanjšuje, zato letos lahko pričakujemo rekordno število primerov."

Foto: NIJZ Foto: NIJZ

Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je povedala, da so edini laboratorij v Sloveniji, kjer diagnosticirajo hantavirusno okužbo, ki povzroča mišjo mrzlico. Letos so testirali 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni. "Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala, ki je poleg Dobrave v Sloveniji najpogostejši povzročitelj mišje mrzlice," je razložila Avšič Župančeva. Pojasnila je, diagnostika na njihovem inštitutu poteka ves dan, saj gre za urgentno diagnostiko. "Delamo tudi popoldan in za vikend na poziv. Poleg covida se ubadamo še z diagnostiko hemoragične mrzlice, kar izvajamo že 38 let. Nismo pričakovali, da se bo epidemija po letu 2019 tako hitro ponovila. Zdaj smo že blizu številki, ki smo jo takrat beležili šele konec leta. Vrh sezone je konec junija in na začetku julija, potem se številke začnejo zmanjševati."

Okužbe Po covidu nova epidemija v Sloveniji: V bolnico 60 odraslih in trije otroci

Predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, kjer obravnavajo večino hospitaliziranih zaradi mišje mrzlice v Sloveniji, Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da imajo za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče okužb v Vzhodni Sloveniji in je veliko bolnikov gravitiralo v Mursko Soboto in Maribor, letos veliko bolnikov na njihovi kliniki. "Ta hip jih leži osem, imamo skoraj 70 odpuščenih," je razložila Lejko Zupančeva. "Večjih zapletov nismo imeli, razen v posamičnih primerih, ko lahko bolezen prizadene tudi ledvice in je lahko potrebna tudi dializa. Po navadi se dobro konča."

Znaki bolezni

Opozorila je, da je treba, če imate opravka s kontaminiranimi iztrebki, biti zelo pozoren na vročinske znake. "Bolezen se začne tako kot ostale virusne okužbe nenadno," je poudarila Lejko Zupančeva. "Pogosto je prisotna visoka vročina, veliko bolnikov poroča o mrzlici, bolijo jih mišice, imajo glavobole in so zaripli v obraz. Na obrazu se lahko vidijo pikčaste krvavitve, eden izmed zgodnjih znakov pa je tudi moten (meglen) vid. Lahko pride do odpovedi delovanja ledvic, s kliničnimi znaki ali brez njih. Počasi se začne rekonvalescenca, z izločanjem velikih količin urina, bolniki potrebujejo nekaj časa, da so povsem zdravi."

Foto: Profimedia Mišja mrzlica

Grilčeva je opozorila, da moramo biti zelo previdni pri opravilih ob hiši ali v naravi, saj se virus prenaša z vdihavanjem prašnih delcev, na katerih je prisoten virus mišje mrzlice. "Ko pospravljamo kleti, skladišča, podstrešja, le ta prej dobro prezračimo, vsaj 30 minut" je opozorila Grilčeva. "Vstopamo zaščiteni, z rokavicami, dolgimi oblačili in masko, uporabljajmo razkužila, čiščenje prostorov pa naj bo mokro. Ne pometajmo, da se ne dviguje prah, saj se na ta način delci, na katerih se zadržuje virus, razpršijo po prostoru."

V Sloveniji Opozorila o porastu bolezni, zaradi katere so bili vsi okuženi v bolnišnici

V naravi velja, da se ne zadržujemo na mestih, kjer vidimo glodavce in njihove iztrebke. "Tam ne postavljamo šotora, ne kampiramo, ne priredimo piknika, ne posedamo na golih tleh, ne pijemo vode iz površinskih virov, " je opozorila Gričeva. "Če imamo piknik, zavarujemo hrano in odpadke, v samih bivališčih pa skrbimo, da je hrana, če jo imamo v kleti, varno shranjena ter v naseljih redno izvajamo deratizacijo."

Osebe, ki se rekreirajo v gozdu, naj se čim manj zadržujejo na prostorih, kjer so zaznale prisotnost glodavcev. Zaposleni naj imajo zaščitno opremo ter naj skrbijo za razkuževanje in umivanje rok. 

Foto: NIJZ

Največ primerov okužb je bilo med gozdarji in osebami, ki so doma čistile prostore in okolico. "Vem za en primer okužbe med rekreacijo," je povedala Lejko Zupančeva. "Šlo je za osebo, ki je imela zelo oslabljen imunski sistem. Predvsem gre za čiščenje zaprtih prostorov. Če imate v kleteh shranjene stvari, recimo kamp opremo, preverite, da ni kontaminirana. Imamo primere okužb, ko so bili mišji iztrebki v kamp opremi." 

Inkubacijska doba je običajno 14 dni, v nakaterih primerih pa lahko tudi do štiri tedne. 

Letos več okužb med ženskami kot prejšnja leta

"Zanimivo je razmerje med obolelimi moškimi in ženskami," je izpostavila Avšič Župančeva. "Običajno smo imeli razmerje 1:5 ali 1:7, toliko več je bilo moških. Letos je to razmerje porušeno in znaša 1:1,5. Povprečna starost pri moških je 44 let, pri ženskah 50, kar govori v prid temu, da so starejše ženske zelo pridne na vrtovih in pri pospravljanju."

Pojasnila je tudi, da se diagnostika v epidemičnem letu razlikuje od diagnostike v neepidemičnih letih. "Navadno uporabljamo dokaz specifičnih protiteles, saj bolniki običajno pridejo do zdravnika, ko že imajo protitelesa," je povedala Avšič Zupančeva. "V epidemičnem letu je razlika, da so tako bolniki kot zdravniki bolj pozorni, do obiska zdravnika pride prej, veliko je primerov, ko se še niso razvila specifična protitelesa, zato dokazujemo tudi RNA virus v krvi bolnikov."

Opozorilo Zaradi blage zime velik porast bolezni. V teh občinah največ bolnikov

Lejko Zupančeva je pojasnila, da je virus, ki se pojavlja v Sloveniji, drugačen od tistega, o katerem lahko beremo v Ameriki in povzroča pljučno prizadetost. "Ta naš ne, zdravimo ga z zbijanjem temperature in dodajanjem elektrolitov," je povedala Lejko Zupančeva. Imunost je trajna. "Ne vem za nobenega, ki bi bolezen dva krat prebolel."

Foto: Profimedia Hantavirus

Smrtnost je zelo nizka, v zadnjih letih pri nas zaradi mišje mrzlice ni umrl nihče. "Letos smo imeli en zaplet," je povedala Lejko Zupančeva. "Imamo srečo, da imamo lažji virus. Če bi bil virus dobrava, bi bil potek težji."

Avšič Župančeva je še pojasnila, da epidemijo pri nas povzroča virus Puumala, ki povzroča klinično lažjo obliko bolezni. "Drug virus, ki je tudi prisoten v Sloveniji, Dobrava, je zelo podoben prvemu, a povzroča klinično težjo obliko bolezni, lahko tudi smrtne primere," je razložila Avšič Župančeva. "Zanimivo je, da se v epidemičnih letih število bolnikov, ki so okuženi s tem drugim virusom, ne povečuje. V vseh 38 letih je število okužb enako. Na račun virusa Puumale imamo epidemična leta, kar je povezano z naravnimi gostitelji in prenašalci - okolijski dejavniki so tisti, ki privedejo do mišjih let."

dezurni@zurnal24.si