Zdravje > Aktualno
5300 ogledov

Zaradi blage zime velik porast bolezni. V teh občinah največ bolnikov

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Slovenija sodi med ene najvišjih endemskih območij za HMRS, saj imamo tri različne viruse.

Letos v Sloveniji opažamo porast primerov mišje mrzlice (hemoragične mrzlice z renalnim sindromom - HMRS). Tako so v tem letu do 19. maja laboratorijsko bolezen potrdili že pri 79 bolnikih, od tega je bilo 78 bolnikov okuženih z virusom Puumala (modra pika na zemljevidu) in 1 bolnik z virusom Dobrava (rdeča pika).

 | Avtor: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Razmerje gre v prid moških, kar je po besedah Tatjane Frelih z NIJZ običajno zaradi poklicne izpostavljenosti. Število primerov okužb je letos preseglo število primerov iz preteklih let v istem obdobju. Povprečna starost bolnikov pri moških je 43 let, pri ženskah pa 41 let. 

Mišja mrzlica | Avtor: NIJZ NIJZ

Z NIJZ sproročajo, da so od leta 1995 pa do danes skupaj zabelečili 723 primerov bolezni (158 bolnikov okuženih z virusom Dobrava in 565 okuženih z virusom Puumala. 

Oboleli prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer največ iz jugovzhodne Slovenije, iz podravske, štiri primere so zabeležili  iz koroške, trije iz osrednjeslovenske, posavske in pomurske regije, dva iz savinjske regije, ter po en iz gorenjske, primorsko-notranjske in zasavske regije. 

Zaradi blage zime

Po besedah Tatjane Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je porast, ki smo mu priča v tem letu v glavnem posledica letošnje blage zime, saj je večina glodavcev, ki pozimi živijo pod zemljo, lahko preživela, zaradi tega jih je tudi več. 

Slovenija sodi med ene najvišjih endemskih območij za HMRS, saj imamo tri različne viruse, ki povzročajo to bolezen, in sicer virus puumala, virus dobrava in še različica virusa dobrava, ki se mu reče virus dobrava-kurkino.

Večina se jih okuži pri opravljavljanju del v gozdu, nekateri pa pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij.

Znaki bolezni

Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske infekcijske klinike je dejala, da da gre za virusno okužbo, pri kateri ločimo štiri različne faze, in da je inkubacijska doba dva do štiri tedne, ampak zelo redko dlje od 21 dni. Običajno se začne s splošnimi znaki virusne okužbe, kot so vročina oziroma mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, najbolj značilna za to bolezen pa je motnja vida.

"Bolezen se z glodalca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v izločkih glodal. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka."

 

15 primerov smrti v zadnjih 15 letih

Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti. V zadnjih nekaj letih smrtnega primera ni bilo, nekaj bolnikov je v času zdravljenja potrebovalo dializo, nihče pa v zadnjih letnih ni ostal kronično na dializi, je še povedala Lejko Zupančeva in dodala, da hospitalizacije običajno trajajo teden dni.

Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom HMRS.

Kako ravnati

Na NIJZ so opozorili, da naj dalj časa zaprte prostore pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo in da naj prostor razkužimo z raztopino klornega razkužila. Pri čiščenju svetujejo uporabo zaščitne maske in rokavic.

  • Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja se umaknemo iz prostora.
  • Med tem časom pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 10 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
  • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
  • Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo še razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi.
  • Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.
  • Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
  • V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), o tem obvestimo pristojnega veterinarja.
Komentarjev 1
  • Avatar Alioness
    Alioness 16:20 20.maj 2019.

    Nudit belouškam dom, pa ne bo glodalcev :D