Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov s to boleznijo v osrednji slovenski bolnišnici.
"Do 2. junija je Inštitut za mikrobiologijo MF UL epidemiološki službi prijavil 180 primerov, največ iz goriške regije in jugovzhodne Slovenije, kar večkratno presega desetletno povprečje," razlagajo pri NIJZ. "Od 1. januarja do 1. junija je bilo z diagnozo Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom v UKC Ljubljana hospitaliziranih 60 odraslih bolnikov in 3 otroci." Podrobnosti bodo predstavili na jutrijšnji tiskovni konferenci, na kateri bodo sodelovali epidemiologinja NIJZ Eva Grilc, Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.
"Mišje leto"
Zaradi povečanega števila miši in drugih glodalcev strokovnjaki govorijo o "mišjem letu". "Očitno nas spremlja mišje leto in z njim mišja mrzlica, povezana z višjim številom glodavcev," je aprila na tiskovni konferenci povedala Nuška Čakš Jager z NIJZ. "Ko začnejo ljudje čistiti vrtove, kleti, drvarnice, se ob vdihavanju mišjih iztrebkov lahko okužijo. Imamo že 47 primerov od začetka januarja."
V primeru čiščenja dalj časa zaprtih prostorov priporočajo dodatno previdnost - higieno rok, zaščito obraza in zračenje. "Kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, prostor razkužimo," je na tiskovki aprila poudarila Čakš Jagerjeva. "Treba je biti pozoren ob dvigovanju prahu, ker lahko na ta način pride do okužbe."
Bolezen poteka z vročino in številnimi znaki, ki so podobni covid-19. "Če ste počeli kar koli od naštetega in imate bolezenske znake, to povejte osebnemu zdravniku," je poudarila Čakš Jagerjeva in dodala, da je to zaradi epidemije covid-19 zelo pomembno, da bo lahko zdravnik posumil tudi na to možnost.
Okužba lahko poteka subklinično, bolnik niti ne išče zdravniške pomoči in mišjo mrzlico neopazno preboli, lahko pa s težko klinično sliko, ki se v nekaterih primerih konča tudi s smrtjo bolnika. V zadnjih 35 letih je v Sloveniji zaradi bolezni umrlo 15 ljudi, nazadnje je bila smrtna žrtev zaznana leta 2009.
"V težkih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska," razlagajo pri NIJZ. "Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotna."
Potek mišje mrzlice je tako kot večina nalezljivih bolezni odvisen od vrste povzročitelja - virusa, kakor tudi od posameznika. "Najtežje oblike bolezni na stari celini povzroča virus Hantaan, ki pa v Sloveniji ni prisoten," razlagajo pri NIJZ. "Med virusi, ki se pojavljajo v našem okolju, virus Dobrava običajno povzroča težjo obliko, virus Puumala pa lažje oblike obolenja."
Pri prebolelih se razvije imunost
Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. "To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem," razlagajo pri NIJZ. "Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane."
Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti)," razlagajo pri NIJZ. "Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."
Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka
Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Mišja mrzlica, nore krave, prašičja gripa,..., a v resnici za vsem stojijo grabežljivi politiki, ki so nam v tem danem trenutku najnevarnejši.
Čestitke naslovu....3 prehlajeni in že epidemija
Ranocelnikom so zmanjsali covid dodatke in je treba najti novo tržno nišo!