"Pacient mi je sliko rentgena zob iz ZD Ljubljana prinesel na CD-ju. Po elektronski pošti slik nočejo pošiljati, v ordinaciji imam en zelo star računalnik samo za pregledovanje teh CD-jev, saj noben novejši računalnik sploh več nima pogona za CD," nam je povedal zasebni zobozdravnik iz Ljubljane, ki se čudi tej predpotopni praksi. 

Preverili smo, zakaj zdravstvene ustanove za prenos posnetkov še uporabljajo CD-je, ki jih računalniki ter prenosniki sploh ne podpirajo več.

Foto: ZD Ljubljana Čakalnica v ZD Ljubljana V ZD Ljubljana so pojasnili, da od decembra 2024 omogočajo spletni dostop do rentgenskih slik pljuč in skeleta preko spletnega naslova "ravno zaradi zavedanja, da je bilo treba poiskati bolj trajnostno rešitev". Dodali so, da CD-je uporabljajo le izjemoma, predvsem na prošnjo pacienta, ki obišče specialista, ki ni vključen v informacijsko rešitev Teleradiologija.

ZD Ljubljana namreč vse RTG slike pošilja v Teleradiologijo, kjer so RTG posnetki pljuč in skeleta na voljo vsem zdravstvenim delavcem z urejenim dostopom. "V primeru zobnega rentgena pa so slike zob na voljo zobozdravnikom v okviru ZD Ljubljana digitalno, za zunanje zobozdravstvene ustanove pa preko sistema Audax," so še povedali. Izvidi rentgenskega slikanja so pacientom in specialistom nato na voljo takoj po avtorizaciji preko CRPP.

Elektronska pošta primerna, a le če je ustrezno zavarovana

Na vprašanje, zakaj se rentgenskih slik ne pošilja preko elektronske pošte, so v ZD Ljubljana pojasnili, da ni primerna, saj ne zagotavlja primernega nivoja varnosti.

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik pa zatrjuje, da pošiljanje zdravstvenih osebnih podatkov po CD medijih oziroma po e-pošti ni nujno neustrezno, a ob tem poudarja, da morajo biti zagotovljeni ukrepi za točnost dostave in nečitljivost podatkov v primeru prestrezanja vsebine oziroma nosilcev podatkov, kot je šifriranje.

Foto: Profimedia Zdravnik, računalnik "Glede na to, da se CD mediji zlagoma umikajo iz širše uporabe in da elektronska pošta brez dodatnih ukrepov ne zagotavlja nečitljivosti vsebine, upravljavcem priporočamo uporabo sodobnih in varnih poti za dostavo in izmenjavo občutljivih osebnih podatkov, na primer varen elektronski dostop do spletnih portalov s preverjeno identiteto pošiljatelja in prejemnika ter šifriranjem podatkov med prenosom," svetuje Virant Burnik.

Ob tem poudarja, da je dolžnost upravljavcev, da uporabljajo sodobne in tveganjem prilagojene načine.

CD in DVD pogone začeli ukinjati že leta 2012

V Big Bangu pojasnjujejo, da so proizvajalcu prenosnikov vgrajene CD/DVD pogone začeli ukinjati med letoma 2012 in 2015. Najprej jih je že leta 2012 ukinil Apple, z razcvetom ultrabook trenda in vedno tanjšimi prenosniki pa so sledili tudi vsi ostali proizvajalci. "Že okoli leta 2015 so to opcijo imeli le še prenosniki v nižjem cenovnem razredu in nekateri poslovni modeli, danes pa na trgu praktično ne obstajajo več oziroma so izredno redki," so dodali.

Foto: Profimedia cd Posamezniki, ki pri svojem delu potrebujejo CD/DVD pogon, se tako običajno odločajo za zunanje pogone. Letno v Big Bangu prodajo okoli 1500 zunanjih optičnih enot, kar je neprimerljivo z zunanjimi diski, USB ključi in spominskimi karticami.

"Letos beležimo nekaj manj kot 10-odstotno rast prodaje USB ključev. V zadnjih letih je količinska prodaja USB ključev v Sloveniji sicer nekoliko stagnirala, vendar pa so se na drugi strani izrazito povečale zmogljivosti. Tudi sicer opažamo, da se posamezniki raje kot za nakup večjega števila manj zmogljivih USB ključev raje odločajo za nakup enega zmogljivejšega, saj jim je to bolj priročno."

Za konec so poudarili, da imajo CD-ji običajno 650 oziroma 800 MB kapacitete, zaradi česar so že zdavnaj postali premalo zmogljivi.

Ministrstvo uvaja bolj trajnostno in učinkovitejšo rešitev

Ker so CD pogoni praktično neobstoječi, elektronska pošta pa je lahko z vidika varstva osebnih podatkov neustrezna, sta Ministrstvo za zdravje in NIJZ že prevzela centralno rešitev cPACS, ki zagotavlja centralno hrambo slikovnega materiala (CT, MR, rentgen ...). Tako bo vsa slikovna diagnostika pacienta ne glede na to, kje je slika nastala, hranjena v centralni rešitvi.

"Do slikovnega materiala bodo lahko iz svoje lokalne rešitve oziroma pregledovalnika dostopali zdravniki, ki obravnavajo pacienta, in člani njihovih timov ne glede na to, pri katerem izvajalcu zdravstvene dejavnosti delujejo. Dostop do gradiva bodo imeli tudi pacienti preko portala zVem," so pojasnili na ministrstvu.

Foto: Žurnal24 Portal ZVem Po njihovih navedbah so v sistem povezani že prvi javni zdravstveni zavodi, ki v cPACS prenašajo tudi slikovni material, ki je bil posnet pred leti. Sčasoma se bodo v sistem vključili tudi preostali zdravstveni zavodi.

Glede ZD Ljubljana, kjer po naših informacijah občasno še uporabljajo CD-je, so na ministrstvu natančneje pojasnili, da so že naročili tudi integracijo njihovega informacijskega sistema, da bo lahko pošiljal in dostopal do slikovnega gradiva v cPACS. Takšna integracija je naročena tudi za druge informacijske sisteme v zdravstvu, torej za sisteme, ki jih uporabljajo drugi izvajalci in imajo funkcionalnost pošiljanja ali dostopa do slikovnega gradiva. Na ministrstvu predvidevajo, da bo integracija za ZD Ljubljana končana že v letu 2025.

"ZD Ljubljana pa je tudi vključen v seznam izvajalcev zdravstvene dejavnosti, za katere se bo izvedla migracija slikovnega materiala, nastalega v preteklih letih, v cPACS." To se bo predvidoma zgodilo leta 2026, dinamika vklopa pa je odvisna od več dejavnikov – tudi od hitrosti priprave slikovnega gradiva za migracijo, ki terja sodelovanje izvajalca.

Za konec so na ministrstvu poudarili, da cPACS postopoma nadomešča obstoječo rešitev Teleradiologije, ki že nekaj let omogoča prenos slik iz ene ustanove v drugo, ki jih nato lahko uporabljajo tudi drugi zdravstveni zavodi.

Kdaj bo cPACS v celoti zaživel in kakšni stroški so povezani s projektom, na ministrstvu do objave prispevka niso sporočili.

ksenja.znidarsic@styria-media.si

V skladu z zakonom o medijih objavljamo nasednji odgovor:

Novinarka Ksenija Žnidaršič v članku navaja komentar zasebnega zobozdravnika, ki označuje zavod kot tehnološko zastarel in ga prikazuje v izrazito negativni luči. Pojasnjujemo, da v ZD Ljubljana sledimo sodobnim in trajnostnim pristopom komuniciranja s pacienti ter drugimi zdravstvenimi izvajalci, pri čemer dosledno upoštevamo najvišje standarde informacijske varnosti. CD-je izdajamo le izjemoma – na zahtevo pacienta za specialista, ki ni vključen v sistem Teleradiologija. Znotraj zavoda so rentgenske slike zobozdravnikom dostopne digitalno, zunanji izvajalci pa jih prejemajo varno preko sistema Audax. Ob tem poudarjamo, da je večina zunanjih izvajalcev zobozdravstvenih storitev v Ljubljani in širše že vključena v informacijsko rešitev Audax, (katero si priskrbijo sami), zato pri prenosu slik nimajo nikakršnih težav. Predvidevamo, da omenjeni zobozdravnik nima vgrajenega tega sistema. Elektronska pošta ne zagotavlja ustrezne ravni varnosti prenosa podatkov, saj gre za občutljive osebne zdravstvene podatke. V ZD Ljubljana se tega zavedamo, zato smo pristopili k varnim komunikacijskim kanalom in želimo, da bi vsi pacienti, tudi pri zasebnikih, imeli zagotovljeno to varnost.

Zdravstveni dom Ljubljana