Na Madžarskem so leta 2021 prvič zaznali primerek nevarnega klopa Hyalomma marginatum, ki se ga je prijelo poimenovanje "grozljivi" klop, saj je veliko večji od običajnih in lahko prepozna gostitelje z razdalje več metrov ter jih zasleduje. Poleg svoje zasledovalne sposobnosti je klop nevaren tudi, ker lahko prenaša nevarno virusno bolezen – krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. Nedavno smo poročali, da je letos zaradi tega virusa umrl moški v Grčiji. Smrtni primer pa so zabeležili tudi v Španiji.
Kaj je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica?
To bolezen so prvič prepoznali v Krimu leta 1944, kasneje pa so ugotovili, da je virus enak povzročitelju, ki je leta 1969 povzročil bolezen v Kongu. Od tod tudi izvira ime bolezni.
Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica se sicer pojavlja v vzhodni in južni Evropi, na območju nekdanje Sovjetske zveze, Mediterana, severno-zahodnem delu Kitajske, centralni Aziji, Afriki, bližnjem vzhodu ter Indijskem polotoku, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Čas od okužbe do pojava bolezni je odvisen od prenosa bolezni. Če se oseba okuži z ugrizom okuženega klopa, traja inkubacijska doba običajno 1-3 dni, največ do 9 dni. V primeru okužbe preko stika z okuženo krvjo ali tkivom pa traja inkubacijska doba navadno 5-6 dni, do največ 13 dni.
Še posebej ogroženi so ljudje, ki so poklicno v stiku z živino ter zdravstveni delavci na endemskih območjih. Okužbe se namreč lahko prenašajo tudi preko stika z okuženo krvjo, tkivi in telesnimi tekočinami okuženih ljudi in živali.
Največja nevarnost okužbe preko krvi in organov okužene živali je v času zakola oziroma takoj po njem. Meso okužene živali, namenjeno uživanju, naj ne bi predstavljalo nevarnosti za okužbo, saj se virus kmalu po zakolu inaktivira zaradi procesa zakisanja. Vseeno je priporočena toplotna obdelava.
Simptomi in znaki
Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, bolečino v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivostjo na svetlobo. Na NIJZ opozarjajo, da se lahko pojavi tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo.
V naslednjih dneh pride nato tudi do nihanja razpoloženja, zmedenosti in agresivnosti, čemur sledita zaspanost ter depresija. Ob pregledu zdravniki zaznajo povečanje jeter.
Nato lahko sledijo še resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj, modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se lahko razvije odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti. Smrtnost je 10 do 40-odstotna. Smrt običajno nastopi 5 do 14 dni po začetku bolezni.
Se lahko klop razširi tudi k nam?
Mag. Eva Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ je pojasnila, da v Sloveniji do sedaj niso zaznali primera krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, prav tako niso odkrili klopa Hyalomma marginatum, se pa zdravniki med študijem medicine in v obdobju nekaterih specializacij podučijo o tej bolezni.
Grilc je dodala, da klopa niso zaznali le na Madžarskem, ampak je prisoten tudi v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Hrvaškem, Cipru, v Franciji, Grčiji, Italiji, na Kosovu, v Republiki Makedoniji, Moldaviji, Črni gori, na Portugalskem, v Romuniji, Rusiji, Srbiji, Španiji ter Ukrajini.
Kljub dejstvu, da so klopa zaznali v skoraj vseh naših sosednjih državah, pa je Grilc povedala, da monitoringa klopov v Sloveniji ni, pristojni opravljajo zgolj občasne raziskave.
"Kakšnih učinkovitih ukrepov, da bi preprečili vdor klopov, ni. Morebitno širjenje klopov v druge države bi bilo odvisno od več dejavnikov, tudi globalnega segrevanja. Pomemben dejavnik je količina padavin, zunanja temperatura, minimalne dnevne temperature, relativna vlaga ter podobno," je pojasnila Grilc.
Iz zemljevida razširjenosti klopov Hyalomma marginatum, ki ga je objavil Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC), je sicer razvidno, da so v Italiji in na Hrvaškem klopa zaznali tik ob slovenski meji. Zemljevid je bil sicer narejen avgusta 2023, zaradi česar je vprašanje, kam se je že razširil od takrat.
Ljudje, ki potujejo v endemične države, informacije o bolezni in nujni preventivi dobijo na spletni strani NIJZ ali v ambulantah za potnike, ki so na NIJZ, je pa najbrž le vprašanje časa, kdaj se bo klop razširil tudi v Sloveniji.
Pa, da ja ni že kje prestopil slovenske meje...verjetno čaka na dovoljenje za vstop
Še rakuni nam manjkajo....Slovenija moja Zoo dežela!
Kaj čakajo z monitoringom? Da bomo šteli mrtve?