Letos so na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) potrdili rekordno število primerov bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Do 13. avgusta so potrdili kar 27 primerov čikungunje, kar je nov rekord za Evropo, osem evropskih držav pa je potrdilo 335 primerov lokalnega prenosa virusa Zahodnega Nila. Zabeležili so tudi 19 smrtnih žrtev. Italija je z 274 primeri najbolj prizadeta država. Primerov lokalnega prenosa virusa denge je manj. Od začetka leta 2025 so o primerih poročale tri države v Evropi: Francija (11), Italija (štirje) in Portugalska (dva).
Na ECDC so ob predstavitvi podatkov opozorili, da Evropa vstopa v novo fazo – kjer daljši, bolj razširjen in intenzivnejši prenos bolezni, ki jih prenašajo komarji, postaja nova normalnost. Tesno sodelujejo z vsemi državami članicami, da bi zagotovili podporo in jih spodbudili k pravočasnem ukrepanju, s katerim bi okrepili evropski odziv.
Dr. Céline Gossner je ob tem dejala, da bo s širjenjem komarjev, ki prenašajo tovrstne bolezni, v prihodnosti ogroženih več ljudi v Evropi. "Zato je preprečevanje pomembnejše kot kdaj koli prej, tako z usklajenimi ukrepi javnega zdravja kot z ukrepi za osebno zaščito. Nujno je treba okrepiti in razširiti učinkovite in okolju prijazne ukrepe za zatiranje komarjev," je poudarila.
A medtem ko so v nekaterih evropskih državah že posegli po številnih pripravkih za zatiranje komarjev, se v Sloveniji bolj ali manj zanašamo zgolj na blage ukrepe in nasvete prebivalcem, naj se zaščitijo pred piki.
Sosedje zatirajo tako ličinke kot odrasle komarje
Sosednje države so v zatiranju komarjev precej bolj agresivne. Vse (Italija, Madžarska, Hrvaška, v določenih delih države tudi Avstrija) komarje zatirajo že v fazi ličink s t. i. BTI (Bacillus thuringiensis subsp. Israelensis). Ta se v Evropi uporablja že desetletja in na splošno velja za okolju varen, učinkovit in ciljno usmerjen biocid, čeprav nekateri opozarjajo na to, da v določenih okoljih komarji predstavljajo pomemben vir hrane za številne vodne in kopenske organizme, zato ima zmanjševanje njihovega števila pomemben učinek na celotno prehranjevalno verigo.
Ob večjih izbruhih Italija, Hrvaška in Madžarska ukrepajo tudi s pršenjem odraslih insektov, Hrvati pa medtem v naravo spuščajo tudi sterilne samce komarjev, da bi zmanjšali populacijo tigrastega komarja. Gre za ekološko metodo, s katero ne ogrožajo drugih koristnih žuželk, so ob tem pojasnili pristojni strokovnjaki.
NIJZ: Biocidov ne potrebujemo, insekticidi so škodljivi za druge organizme
Kako dolgo se bomo torej še lahko izogibali bolj intenzivnim metodam zatiranja, glede na to, da smo tudi sami lani zaznali prenos virusa Zahodnega Nila? Nobeden od treh okuženih ni bil v tujini in vsi so se očitno okužili v Sloveniji, primeri okužb pa med seboj niso bili povezani. Vsi trije okuženi so potrebovali zdravljenje v bolnišnici.
Imamo v Sloveniji zgolj srečo, da še nismo beležili večjih težav s čikungunjo in virusom Zahodnega Nila, glede na težave naših sosedov Italijanov?
"Prisotnost in povečano število komarjev trenutno ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število," odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Insekticidov pa v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme, dodajajo: "Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.). Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega do sedaj v Sloveniji nismo obravnavali."
Porast tigrastega komarja
Dr. Nataša Knap z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medtem pojasnjuje, da se je tigrasti komar v zadnjem desetletju močno razširil po vsej Evropi in ga najdemo že povsod, razen v skandinavskih državah, Angliji in na Irskem. "Zaradi medicinskega pomena in vpliva na biodiverziteto tudi v Sloveniji veliko pozornosti v projektu, ki ga izvajamo skupaj z Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, posvečamo tej invazivni vrsti."
Še leta 2015 te vrste denimo niso zabeležili v severnem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije, vendar pa se je do danes razširila tudi na ta območja.
Tigrasti komarji sicer naseljujejo predvsem urbana okolja in so tako pogosto v stiku z ljudmi, poleg tega pikajo podnevi.
Pa drži, da je komarjev vedno več? "Število odraslih komarjev in čas njihovega pojavljanja v sezoni sta odvisna od biologije posameznih vrst ter vremenskih razmer, zlasti količine padavin. V obdobjih s povečano količino pomladnih padavin lahko pričakujemo več komarjev vrst, katerih razvoj je vezan na poplavne ravnice ob jezerih in rekah. Poplavna območja in naravni rezervati so pogosto območja z visoko koncentracijo komarjev. V Sloveniji še posebej izstopa Prekmurje, kjer smo ulovili visoko število komarjev. Tigrasti komar pa je vezan na manjše umetne vodne habitate, saj potrebujejo le deciliter vode za razvoj od jajčeca do odraslega osebka. Vrh številčnosti populacija doseže kasneje in je najštevilčnejša od julija do septembra, nato pa njihova številčnost upade," razloži dr. Knap.
Tigrasti komar je bil sicer že v preteklosti vpleten v omejene lokalne prenose virusov čikungunja in denga v Evropi (Italija, Francija), zato je po besedah sogovornice z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo monitoring te invazivne vrste zelo pomemben.
Vsi primeri bolezni "prineseni" v Slovenijo izven Evrope
Tudi pri nas so sicer zabeležili okužbe z dengo, čikungunjo, ziko, malarijo in virusom Zahodnega Nila, a so se razen pri zadnjem bolniki okužili izven evropskega kontinenta, bolezni pa so bile odkrite in evidentirane v slovenskem zdravstvenem sistemu (za 2024 in 2025 so podatki preliminarni, dodajajo na NIJZ).
V Sloveniji je zaenkrat edina nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo domači komarji (Culex pipiens), virus Zahodnega Nila.
NIJZ se medtem osredotoča na sistematično ozaveščanje javnosti o pomenu preventive — tako pred piki komarjev kot tudi pred njihovim razmnoževanjem v Sloveniji. "Priporočamo preventivno ravnanje tudi ob potovanjih v tvegane države. Redno spremljamo širjenje bolezni po Evropi in svetu ter smo v tesnem sodelovanju z ECDC in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)," so poudarili.
Kje so se letos okužili Slovenci in kako prepoznati bolezni?
Podatki NIJZ kažejo, da se iz tujine v zadnjih letih največkrat prenese denga. Letos so zabeležili že 16 primerov (leta 2023 medtem v celem letu zgolj 9). Štirje so se okužili na Maldivih, štirje v Indoneziji, ostale okužbe so se začele v drugih državah.
Ostale podatke o okužbah lahko najdete v spodnji tabeli.
Na NIJZ pojasnjujejo, da so pri vseh treh boleznih (denga, čikungunja in zika) v začetni fazi znaki in simptomi okužbe podobni. "Pri dengi je večina okužb asimptomatskih, medtem ko je pri čikungunji ravno obratno. Razlike med boleznimi so tudi glede samega poteka bolezni, pri vseh pa je zdravljenje podporno. Proti dengi in čikungunji obstaja tudi cepivo. Vezano na podatke o potovanju in zdravstvenih težavah se diagnoza potrdi s preiskavo krvi," so nam še razložili.
Ne se sekirat itak je trenutno tako postavljena demografska raznolikost moški-ženske v prid moških cca 1,3 : 1. Kaj to pomeni na dolgi rok? Da bomo Slovenci imeli več komarjev ampak ker bo manj samic bodo manj pili kri. Da… ...prikaži več pa se postavim za ''zelene''. V našem naselju imamo eno gospodično, zeleno ampak komarji ji ne pašejo. Krega se z sosedi češ da sodi z vodo za zalivanje so njih leglo, pa magari s pokrovi.... Tak je pač kruh NVO, dotacije, tiste, ki jih ustvarijo pa v glavo j....
Mislim, mogoče se motim, a z malo smiselne brezepruvetne analitike, lahko sklepam, da je število komarjev premosorazmerno številu črncev, azijcev in arabcev in temu primerno njihovih potovanj, ki jih je v Sloveniji še tudi po ocenah levih strank sorazmerno malo.… ...prikaži več. Tako pač mislim, lahko pa, da se motim.
V sloveniji nas kot pri nutrijah bolj skrbi a drvlje uboih komarjev in drugih organizmov, kot za dorobit ljudi.